Medijski lastniki imajo radi medije tako kot pedofili svoje žrtve
Družba Dober Večer, ki je jeseni 2014 na čelu z Urošem Haklom in Sašom Todorovićem kupila časopis Večer, je preko svoje hčerinske družbe Večer Revije po maratonskem prodajnem postopku od NKBM kupila 44 revialnih blagovnih znamk, ki so bile nekoč v lasti Dela Revije.
Gre za revije Jana, Lady, Obrazi, Stop, Smrklja, Naša žena, KiH, Radar, Eva, Rože in vrt in druge.
Blagovne znamke je lani nameraval kupiti in relansirati lastnik, urednik in avtor Požareporta Bojan Požar. Vendar je namera padla v vodo, ko ga je nepričakovano zapustil Joc Pečečnik, njegov prvotni finančni partner v projektu (in del denarja pozneje preusmeril v lastništvo Nove24TV, Janševega medijsko-političnega startupa).
Tako se zdaj poraja več dilem okoli Večerovega manevra.
Kaj naj si mislimo?
“Vrnitev palete tako priznanih revij bralcem je naravna in družbenoodgovorna odločitev za Večer kot založnika najstarejšega dnevnika v Sloveniji. Prepričani smo, da je možno vsaj najpomembnejše znamke ponovno oživiti, bralci teh revij si zaslužijo, da jim jih vrnemo v obliki, kot so je bili navajeni leta in leta. To bomo storili v najkrajšem možnem času, pri čemer bo strategija postavitve teh znamk na trg dvojna: bodisi z lastnim založniškim programom bodisi s podeljevanjem licenc za izdajanje teh znamk drugim založnikom. Konkretni načrt imamo, ko ga bomo začeli izvajati, bo javnost o tem obveščena.”
Kaj naj si mislimo o nakupu blagovnih znamk?
Sumničenj je bilo veliko že ob prvotnem nakupovanju Večera. Recimo Jože P. Damijan je julija 2014 opisal zanimanje Haklovo in Todorovićevo za medije kot “ljubezen pedofilov do njihovih žrtev”:
“Zgodba okrog prodaje Večera je smrdela že ves čas. […] Treba je bilo v igro privleči še dva ponudnika, da bi prodaja […] izgledala transparentno in da bi na koncu lahko zmagal ponudnik z ‘boljšo’ ponudbo. Čeprav je ponudil polovico manj denarja od neizbranega ponudnika.”
“O ‘lažirani igri’ veliko povesta dva detajla. Po pisanju portala MMC RTV Slovenija je bil neizbrani ponudnik, agencija Odmev, za katero naj bi stal tudi kitajski kapital družbe Poly Real Estate Group, pripravljen v Večer vložiti dva milijona evrov, [vendar] je želel vsaj 24 ur, da dobi zagotovilo, da ta denar bo — kar pa je bilo po informacijah Večera za Delo ‘preveliko tveganje’. Mar bi se Hakl in Todorović, ki sta ponujala polovico manj, prestrašila, če bi morala čakati še en dan dlje?”
“Regulator medijskega trga [Ministrstvo za kulturo] se je na novega kupca Večera odzval nenavadno pozitivno ter njemu in podjetju Astraea 2. julija izdal soglasje. […] MK je še dodalo, da v postopku izdaje soglasja ‘ne smejo presojati, ali je potencialni vlagatelj tudi sposoben vodenja, upravljanja ter strateškega razvoja medijske hiše. […] Neglede na to pa [MK] pričakuje, da se novi lastnik družbe Večer, še zlasti v zaostrenih razmerah na domačem medijskem trgu, zaveda svoje velike odgovornosti za prihodnost časnika’.”
“Zanimivo je, da isto ministrstvo ni bilo tako liberalnega mnenja nekaj let pred tem, ko ni hotelo izdati soglasja takratnemu kupcu Večera 3Lan iz Murske sobote.”
Milijon ali manj
Višina kupnine ni znana. Ugibalo se je o enem milijonu evrov, verjetno pa je bila nižja. Približno toliko — nekaj manj kot milijon —, je stal tudi Večer.
Če želita Hakl in Todorović nekatere revije s starim imenom zagnati res družbeno odgovorno, kot obljubljata, bosta naletela na več težav. Ena od njih je, da je tedanji izdajatelj, družba Salomon, začel izdajati nekatere revije pod drugimi imeni, kot “klone”. Resda mu je sodišče zdaj to prepovedalo, toda slovenski trg je nedvomno zelo majhen — tako po obsegu kot po kupni moči.
Naslednji težavi sta investicijski in kadrovski. Če je bil Večer kupljen na kredit, je skoraj nemogoče verjeti, da ni bilo tako tudi pri nakupu revialnih blagovnih znamk. To pa lahko pomeni še več racionalizacije v delovanju obstoječe družbe in morda tudi odpuščanj. Ni zelo verjetno, da bi se Haklova napoved o podeljevanju licenc za izdajanje znamk drugim založnikom v večji meri uresničila ali da je bil nakup že v izhodišču izpeljan s tem namenom.
Dejstvo je, da sta nova lastnika v zadnjih dveh letih v svoji hiši tudi odpuščala novinarje, dopisnike, fotografe in druge.
Zanimivo bo spremljati, katere blagovne znamke se bosta lastnika odločila zagnati najprej, še bolj pa, kje bosta našla novinarje. Popolnoma možno je, da se bo Večerov novinarski in uredniški kader moral preusmeriti še v popoldansko pisanje za lahkotnejše revije in si s tem zaslužiti plačo.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v torek, 12. aprila, pod naslovom Večer Revije: o nekem družbenoodgovornem nakupu. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.