Žvižgači in mediji v času krize niso dovolj, rabimo novo zakonodajo

O davčnih oazah ne vemo veliko. Lahko si samo predstavljamo, koliko denarja se tam skriva. Vsakdo, ki govori v številkah, špekulira.

Najbolj neverjetno pa je, da se tega nihče ne loti urejati z zakoni, čeprav je obstoj oaz samo napol legalen. Ni nelegalno poiskati davčno ugodnega okolja, če je le vse prijavljeno pri nacionalni davčni upravi.

Je pa nemoralno do tistih, ki plačujejo davke. Še bolj nemoralno pa je, če je denar v oazah povezan s politiki. Politiki so tista, ki postavlja pravila igre in ki bi morala biti po deifniciji najbolj neoporečna.

Davčne utaje, izogibanje plačilu davkov, in davčne oaze so za večino ljudi samo zgodba o tem, kaj je vse mogoče, ko imaš denar. Veliko denarja. S pomočjo dragih svetovalnih podjetij si lahko privoščiš podružnico svojega podjetja v davčni oazi, kamor davčna inšpekcija ali organi pregona nimajo dotopa, ker se nahajajo izven EU. Dokler je denar v EU, ga davčni organi zaznajo. Če gre za sum pranja denarja, morajo to banke celo prijaviti.

Glasna budnica

Zadnja razkritja preiskovalnih novinarjev v primeru panamskih papirjev pravzaprav ne razkrivajo nič novega glede sistema delovanja offshore podjetij. Gre za to, da za naročnike poiščejo davčno najbolj ugodna okolja, v katerih skorajda ni treba plačevati davkov. Kapital je zavarovan zaradi davčne skrivnosti, ker dvostranski sporazumi o izmenjavi podatkov z davčnimi oazami ne obstajajo.

In to je najbolj problematično. Največje dosedanje razkritje dokumentov panamske odvetniške pisarne Mossack Fonseca obsega 214.000 poslovnih subjektov, povezanih z ljudmi iz več kot 200 držav. Med njimi je tudi 140 politikov. Razkritja so glasna budnica za poostritev ukrepov v boju proti davčnim goljufijam in utajam ter za odpravo davčnih oaz.

Za mednarodni register offshore podjetij

V Evropskem parlamentu smo v poročilu o davčnih oazah in goljufijah in utajah davkov poudarjali, da je treba plačevati davke tam, kjer opravljaš svoj posel in kjer živiš. To velja predvsem za multinacionalke. Že leta 2013 smo zahtevali vzpostavitev javnega mednarodnega registra lastnikov (tudi offshore) podjetij.

EU mora uvesti sankcije za banke, ki s temi podjetji poslujejo. Od mednarodnih institucij, naprimer Mednarodnega denarnega sklada, ki se ukvarjajo s pranjem denarja, smo zahtevali, da davčno optimizacijo definirajo kot kriminalno dejanje.

Tudi prejšnji teden, tri leta od zadnje razprave in dobro leto od afere LuxLeaks, v katero je bil vpleten predsednik Evropske komisije, se je parlament prvi odzval. Zahtevali bodo preiskavo pred parlamentarno komisijo o vsem, kar smo izvedeli o panamski odvetniški družbi.

Davčne oaze kot globalni problem

Evropska politika se resda odziva, vendar ostajajo davčne oaze globalni problem. Pri tem morajo sodelovati OECD, MDS, mednarodne organizacije, ki bdijo nad pranjem denarja, G20, G8…

Če bodo zgoraj navedeni predlogi hitro sprejeti, bi jim EU lahko bila za zgled. V času kriz, ki pustošijo davčne blagajne, potrebujemo hitre ukrepe. Potrebujemo tudi pogumne ljudi, kot so žvižgači, ki so pripravljeni obelodaniti takšne transakcije. Potrebujemo pa tudi medije, ki vse te zgodbe razkrivajo.

Mojca Kleva Kekuš (Socialni demokrati) je nekdanja evropska poslanka (Socialisti in demokrati) in predsednica društva Progresiva.