Ulični mediji: Kdo je kriv? Kdo bo odgovarjal? Kdo bo odstopil?

Zakaj moram vedeti, kakšni so odnosi med zaposlenimi v eni od bolnišic? Kdo je komu kaj pisal in zakaj? Resno! To je javni interes? Ne me filat z novicami, ki to niso. Vsaka organizacija, naj bo javna ali zasebna, ima strukturo, hierarhijo, šefe, direktorice, svete. Da ne naštevam. Ti so odgovorni — z zaposlenimi vred —, kako se imajo v službi in kako dobro, uspešno, učinkovito delajo ali ne.

Da novica, ki to ni, postane novica, je potrebnih kar nekaj ljudi. Najprej nekomu v hiši slabega počutja pride na misel, da bo o tem pisal medijem. Mu/Ji manjka pozornosti? Se ne zna pogovarjati? Je zastraševana oseba? Obstajajo strokovnjaki, primernejši od medijev. Za začetek.

Potem sta tu tisti, ki to pošto prejme, in tisti, ki se odloči, da je prejeta pošta tako pomembna, da moramo vsi vedeti, kako se v tisti hiši (ne) razumejo in potem vse skupaj gledati in poslušati v osrednjih informativnih oddajah.

Seveda gre za pomembno hišo, bolnico, konkretno Nevrološko klinko. Postala je zanimiva zaradi dr. Radana.

In če v vmesnem času drugih novic ni, potem je dobra tudi ta, da se zaposleni ne znajo med sabo pogovoriti.

Leva in desna kri

Moram res vedeti, v kakšnem stanju je truplo človeka, ki so ga dolgo iskali? Prav je, da so tudi mediji pomagali in opozarjali. Toda ko so ga našli, je bila novica samo to: “Iskanja je konec. Danes je na površino naplavilo truplo pogrešanega.” In nič več.

Zakaj moram vedeti, ali je ali ni umrl nasilne smrti? Če je, se bodo s tem ukvarjali strokovnjaki in pristojne institucije. Zakaj moram vedeti, kakšni so toksikološki izvidi? Kaj je imel v želodcu? Ni mi treba. Ne samo, da me ne zanima. To ni moja stvar. Ste vi, ki držite v rokah mikrofone, pomislili, kako se ob tej gonji počutijo bližnji, domači? Tisti, ki so ga imeli radi?

Razen v primeru mrtve osebe je prvo vprašanje skoraj vedno: “Kdo je kriv? Bo kdo odstopil?” Zaradi mene lahko odstopi tisti, ki to sprašuje. Pa tudi tisti, ki mu je rekel, naj to naredi.

Urednik reče novinarju: “Pojdi in popij jim vso kri.”

Mogoče še doda, naj poišče leve in desne in pazi, da jim bo popil primerljivo količino krvi.

Primer koroških dečkov

Primer koroških dečkov je ena sama žalost. Izgubila sta mamo. Oče, ki jo je umoril, je v priporu. Mediji mimo tega ne morejo. Prav, ampak način je tisti, ki je pomemben.

Pogledala sem oddajo Odkrito in poslušala Studio ob 17h. Seveda sem brala tvite in druge medijske zapise. Ne vseh. Ker bi se mi lahko strgalo.

V oddaji Odkrito ta torek na TVS je bilo nekajkrat omenjeno ime obeh dečkov in celo njuno zdravstveno stanje. Obstaja zakon, ki tega ne dovoljuje. Na kar je opozarjal predstavnik ministrstva. Voditeljica tega očitno ni vedela. Je pa vedela voditeljica Studia ob 17h na Valu 202.

Razlika med oddajama je bila tudi v tem, da so v radijskem studiu sedeli strokovnjaki, v TV studiu pa je ob izkušenih in strokovnih sedela Metka Zevnik, ustanoviteljica in predsednica Združenja starih staršev Slovenije. Ustanovljeno je bilo 2014, imajo svojo Facebook stran, nisem pa našla raziskav, analiz, ugotovitev.

Hujskaška združba

Skratka, kot vemo že iz predrefendumske kampanje Za otroke gre, ne gre za strokovno, temveč za hujskaško združbo, ki največji opozicijski stranki pomaga širiti strah, sovraštvo, neznanje. Gospa nima nobenih strokovnih kompetenc. Sram me je bilo, da je sedela v studiu. Videla sem nelagodje in sram tudi pri sogovornikih in sogovornicah. Sram me je, da je nekomu prišlo na misel, da jo povabijo v studio. Pri vseh teh že dolgo delujočih, strokovnih društvih in združenjih sedi v studiu popolnoma nekompetentna oseba.

Mimogrede ji je eden od strokovnjakov povedal, da je zakon, ki so ga v koaliciji Za otroke gre tako vneto sesuvali, ponujal sodobne in dobre rešitev tudi za rejništvo. Za področje sociale in otrok je bilo po mnenju strokovnjakov veliko dobrih rešitev — padel pa je zaradi nekaj členov.

Kdo bo za izbiro gostje odgovarjal? Kdo je kriv? Koga bodo odpustili?

Strokovnost in problemi

Gospa predstavlja ulične iniciative, ki pljuvajo in sesuvajo strokovnost. Resda gre za društva in združenja, ki so se organizirala po vseh pravilih. Seveda, saj sodelujejo s tistimi, ki se na to spoznajo. Politiki in njihovi privrženci so si vzeli pravico, da stojijo pred sodišči, hodijo po mestu, pišejo pisma in pljuvajo po vseh. Strokovnost jih ne zanima. Dejanski problemi tudi ne.

Največji od vseh problemov pa je v resnici ta, da jih sploh spuščajo v medije. Da jim dajejo prostor, jih tudi izven referendumskih kampanj vabijo v oddaje, jih lovijo za izjave. Ulične iniciative so odprle Pandorino skrinjico sovraštva, manipulacij in laži. Zdaj je ne samo vse dovoljeno, ampak tudi zaželeno, da vsi sodijo o vsem.

Morda so se domačini v primeru koroških dečkov tudi zato odločili za podpisovanje peticije in proteste. Namesto da bi prepustili odločitev stroki. Strokovnjaki se morajo zdaj zagovarjati, ljudstvo pa misli, da jim mora vse povedati. Vsak ima pravico, da jih blati in zaslišuje, oni pa morajo odgovarjati.

Koliko primerov iz socialnih služb je odslej pod drobnogledom ulice ter Facebooka in Twitterja? Mediji so temu dali prosto pot in krila za razmah. Naj si torej zastavijo naslednja vprašanja: “Kdo je kriv? Kdo bo odgovarjal? Kdo bo odstopil?” Naj si na to odgovorijo in nekaj ukrenejo.