J’accuse! Moj obračun s slovenskimi desničarji

Danes je vse dovoljeno. Lagati in pretiravati. Grdo in nenatančno govoriti. Naklepati in nakladati. Psovati in srati na glavo.

Dokončno obračunavam z desnico in ne z levico zato, ker v nasprotju s svetim prepričanjem slovenskih desničarjev mislim, da so bolj vplivni od levičarjev.

Resda so ponavadi ti drugi na oblasti in pri koritu. Resda imajo ti drugi v rokah večji del medijev. Pa vendar sem prepričan, da sta mentalna klima in stanje duha takšna, kot ju je vsilila desnica. Aktualna je agenda, ki jo vsiljuje desnica. Ukvarjamo se s problemi, ki jih vsiljuje desnica. Slovenski state of mind je nergaška, pišmevuharska, vsegliharska, kalimerovska, negativistična državljanska drža, ki jo je vsilila desnica. Tarče levih in desnih so seveda različne, ampak vojna je takšna, kot jo je vsilila desnica. Pa orožje tudi.

Načrtno

Da ne bo pomote: to ni monopol desnice. Razlika med desničarji in levičarji je samo v tem, da prvi to počnejo tendenciozno in načrtno, drugi pa po nerodnosti, ker ne vedo in ne znajo bolje ali prav povedati.  

Naj za začetek Janši razložim na aktualnem primeru, kaj konkretno pomeni — kot je sam rekel na zborovanju Zbora za Republiko —, “da se mlado generacijo načrtno izganja iz države”.

Ker očitno ne ve, kaj pomeni “načrtno” in “izganjati”.

Mah, seveda ve. Prekleto dobro mu je jasno, da bi “načrtno” izganjanje mladih pomenilo, da bi nekdo na vladi (ali paravladi v Murglah) naredil “načrt” s čim bolj natančnim, a vsaj minimalnim številom mladih, ki se jih vsako leto hočemo znebiti.

“Načrtni” izgon bi pomenil, da bi zraven obstajal še kak podizvajalec, ki bi definiral še “načrt”, s katerimi formalnimi in neformalnimi pritiski to doseči, da bo zgledalo kao spontano.

“Izganjati” pa bi pomenilo, da nekomu rečeš: “Bejž!” ali: “Marš!” ali: “Spizdi!”

Spomin bo še živ

Tako kot na petkovi nujni seji odbora DZ je bilo tudi v soboto na zborovanju Zbora za publiko na Trgu Republike slišati nekaj tehtnih, upoštevanja vrednih besed — ki pa so bile izrečene brez vsake prepričljivosti in empatije. “Svoboda Sloveniji”? Kakšna lepa aliteracija! Zborovanje “za obrambo Slovenije”? Pa kaj je tem ljudem? Komu je namenjen ta PR razen njim samim?

Obtožujem slovenske desničarje, da so namenoma tempirali to zborovanje na začetek aprila, da bo do začetka maja, ko se začne sezona lova za levičarje, spomin je še živ. Ta levi bodo udarili nazaj s podvojeno mero, ta desni pa bodo imeli razlog za zgražanje do poznega junija, ko bodo kao prisiljeni pripraviti svojo alternativno proslavo ob dnevu samostojnosti.

J’accuse!/Obtožujem!

• Obtožujem slovenske desničarje — na čelu z SDS in Janšo —, da imajo največ zaslug za to, da se precej mladine izseljuje in da je življenje v Sloveniji tudi za druge in starejše vedno bolj neprijetno, če ne celo neznosno.
• Obtožujem slovenske desničarje, da v vsej tej dolgi, predolgi levičarski vladavini niso znali kapitalizirati svojega skoraj vedno podrejenega, opozicijskega položaja.
• Obtožujem slovenske desničarje, da so z dolgoletnim, desetletnim teženjem ustvarili negativistično psihozo, ki se ji normalen človek ne more več izogniti.
• Obtožujem slovenske desničarje, da so preostanku Slovenije priskutili patriotizem kot alternativo levičarskemu žive-naj-vsi-naródi kvazikozmopolitizmu.
• Obtožujem slovenske desničarje, da so svojo pogosto upravičeno prizadetost, nestrinjanje, užaljenost zaostrili v sovraštvo in prezir do skupnosti in svojo pasivno agresivnost prodali kot edino zveličavno državljansko držo.
• Obtožujem slovenske desničarje, da so se pustili sprovocirati levičarskim ekstremistom do te mere, da so sami postali še hujši od njih, namesto da bi jih preprosto ignorirali in poslali na smetišče zgodovine.
• Obtožujem slovenske desničarje, da so vsako najmanjšo in najobičajnejšo napako levice interpretirali kot teorijo zarote in jo potencirali do irelevantnosti.
• Obtožujem slovenske desničarje, da so s svojim pavšalnim nergaštvom preusmerili pozornost od dejanskih problemov k opisovanju, definiranju, prepoznavanju, argumentiranju problemov samih.
• Obtožujem slovenske desničarje, da se delajo neupoštevane, od oblasti odrinjene, marginalizirane družbene parije, v resnici pa so s svojim negativizmom zastrupili javno mnenje in družbo.
• Obtožujem slovenske desničarje, da so svoje sicer razumljivo nezadovoljstvo vsilili kot alfo in omego ozaveščenega državljanstva in novodobnega uporništva.
• Obtožujem slovenske desničarje, da so s svojo popadljivostjo in iztaknjenostjo iz časa perpetuirali partizansko-domobranski, komunistično-kolaboracionistični spor, obudili od mrtvih medvojne levičarske zombije in jim dali raison d’être.
• Obtožujem slovenske desničarje, da so z moraliziranjem, psevdofilozofiranjem in koketiranjem z RKC porušili nenapisani, a trdni konsenz za homoseksualni lifestyle vsakega soseda, za nameček pa še relativizirali pravico do svobodnega odločanja o rojevanju otrok.
• Obtožujem slovenske desničarje, da so se patetično in demagoško zavzemali za abstraktno namišljene pravice otrok, ko je šlo za referendumsko diskvalificiranje homoseksualnih družin, češ, za otroke gre, zdaj pa niti mú ne rečejo, ko gre za sistemski, zakonski problem absurdne arbitraže CSD o skrbništvu in rejništvu nad konkretnimi ubogimi sirotami.
• Obtožujem slovenske desničarje, da v okviru panevropskega vzpona populizma in anti-EU in islamofobnega resentimenta niso znali sprevideti razlike med evrokonservativnostjo in hujskaštvom.
• Obtožujem slovenske desničarje, da so s svojo obsedenostjo z medijskim pluralizmom zanetili medijsko vojno in da so z ustanavljanjem novih medijev, ki v svoji stupidnosti iz dneva v dan presegajo same sebe, zapečatili usodo kvalitetnega novinarstva v Sloveniji.
• Obtožujem slovenske desničarje, da ne vidijo niti toliko čez strankarski plot, da se ne morejo vsaj s stisnjenimi zobmi vzdržati žvižganja kolegici desničarki, ki na njihovem psevdopanslovenskem mitingu istine poziva k drugačnemu desničarstvu.
• Obtožujem slovenske desničarje, da se niso znali zoperstaviti levičarski politični naivnosti, naučenosti, prevzetim idejam in socialni preračunljivosti s konkretno, uporabno alternativo.
• Obtožujem slovenske desničarje, da so že kakšnih 20 od več kot 25 let v opoziciji, pa nič od tega.
• Obtožujem slovenske desničarje, da v vsem tem času niso sprevideli, da se njihova taktika ne obnese, in da kljub temu rinejo z glavo skozi že zdavnaj porušeni Berlinski zid in uničujejo tisto, česar še ni uspelo uničiti levičarjem na oblasti.
• In nenazadnje: obtožujem slovenske desničarje, da v vsem tem času niso znali najti nobenega pametnega nadomestila za Janeza Janšo. To je zagotovo njihova največja napaka.