1. april na mariborskem YouTubu

Ne samo izobraževalnim ustanovam, tudi medijem pripisujem pomembno vlogo pri oblikovanju, kreiranju našega življenja in tudi načina razmišljanja. Mediji niso samo zrcalo tega, kar se dogaja in kar poskušajo posredovati kot informacije, temveč tudi krepitev naših vrednot. Globalna gospodarska kriza, nezadovoljstvo družbenih skupin in apatičnost mladih generacij kličejo k premisleku o vrednotah, ki jih spoštujemo.

Solidarnost, strpnost, sprejemanje različnosti, medgeneracijsko sožitje, etična načela nasploh, pozitivna naravnanosta do življenja, kultura dialoga, podpiranja tudi nematerialnih dobrin so vrednote, ki v naši družbi ne kotirajo visoko na lestvici prioritet.

Lepo zveneči cilji

Vrednote posredujejo različne institucije. Poleg družine so zagotovo izobraževalne ustanove tiste, ki igrajo še posebej pomembno vlogo. Pa vendar pri tem govorimo o formalnih ciljih, zapisanih v učnih načrtih. Vrednote, ki jih posredujemo, morajo biti v družbi in posameznikih zakoreninjene precej globoko, če jih želimo učinkovito prenašati na mlajše generacije. Videti je, kot da govorimo o lepo zvenečih ciljih, ki pa obstajajo samo na papirju. Če družba v svojih temeljih ne upošteva teh vrednot, če to ni nekaj, kar je v okolju samoumevno, potem to ne morejo biti splošno sprejete vrednote različnih generacij. V tem primeru tudi v izobraževalnih ustanovah težko posredujemo te cilje.

Kvaliteta bivanja

V Sloveniji, v Mariboru je kvaliteta bivanja na zmerno visoki ravni. O tem govorijo mnogi tujci, ki pri nas živijo. O tem lahko presojamo tisti, ki smo živeli v tujini. Gre za kakovost, ki se meri s prostim časom, ki ga ima posameznik na razpolago, v materialnem standardu, v storitvah, ki so razpoložljive vsakomur.

To že drži. Če pa gremo še korak naprej in želimo videti kakovost v odprti družbi kot stopnjo dialoga, solidarnosti, politične kulture, spoštovanja osnovne poštenosti, pa je v našem okolju izjemno turobno. Ta kultura dialoga, odprtost duha, kreativnost, spoštovanje različnosti, poštenost se začenja in razvija na vseh ravneh. Če govorimo o posamezniku, se te vrednote začenjajo in izražajo najprej v družini, potem pa v vrtcih, šolah in na univerzah, delovnih okoljih. Posredovane in oblikovane so s pomočjo medijev in se izražajo tudi v politiki.

Štajerski hekerji

Prav stopnja razvoja, ki jo izražamo s temi vrednotami, je v Sloveniji na izjemno nizki, nezavidljivi ravni! Dober primer, kako zelo smo uspešni in razviti, obenem pa tako siromašni, se vidim v medijski zgodbi o uspešnih mladih štajerskih hekerjih, ki so ustvarili najnevarnejši računalniški virus doslej. Mladim, bistrim, sposobnim ljudem je uspelo ustvariti nekaj zelo škodljivega. Mnogi so se ob teh novicah trepljali po ramenih, češ, kako sposobno mladino imamo v Mariboru, da ustvari nekaj, kar ima globalne razsežnosti.

Ja, res je, pohvalimo lahko njihovo iznajdljivost. Ampak ali nismo dolžni ob tem znanju spodbujati tudi vrednote, usmerjene k etičnim ciljem? Ali smo res ponosni, ko mladi ljudje dosežejo “uspeh” in prepoznavnost s škodljivimi posledicami? Smo zadovoljni, ko v poslu pozabimo na moralo? Smo ponosni, ko se hvalimo, koliko posameznikov je vključenih v univerzitetno izobraževanje, pozabljamo pa, koliko jih na koncu dobi službo? Smo zadovoljni, ko štejemo projekte, ceste, stavbe, pozabljamo pa na posameznike?

Razvitost družbe moramo meriti tudi skozi prizmo tistega, kar naredimo dobrega za družbo v celoti in za vsakega med nami. To je temelj pravega družbenega napredka.

Udeleženci? To smo mi vsi!

Medijski prostor še ni pozabil novice, ko so mariborski dijaki objavili na Facebooku posnetek profesorskega seksa iz srednješolske pisarne. Zadeva se je končala tragično. Danes vemo, da jim ni bilo jasno, kaj lahko s takšno objavo naredijo.

V teh dneh pa je še ena objava na YouTubu dvignila na noge medije in varnostne organe. Šlo je za neslano šalo. Tudi tokrat je bil njen akter Mariborčan, morda zdolgočasen, ki je kot v posmeh žrtvam terorističnih napadov objavil lažni alarm. Po navedbah policije je avtor sporočil, da je posnetke objavil zato, da bi z objavo namerno napačnega sporočila druge udeležence izzval, da se odzovejo.

O katerih udeležencih govori? YouTube objava si želi odziv, kot oglas spodbuja nakup ali kot si ponudba želi povpraševanje. Ali smo res popolnoma izgubili kompas? Udeleženci smo vsi, ki smo objavo zasledili v medijih ali na samem YouTubu. Še več! Udeleženci smo vsi, ki živimo v tem prostoru.

Ali nam je kaj nerodno zaradi tako “sposobnih” posameznikov? Ali se v šolah in medijih zavedamo, da smo z ignoriranjem tega, da ima mlad človek dostop do tehnologije, pozabili, da bi ga morali opolnomočiti ne samo s tehnološkimi, temveč predvsem z moralnimi in etičnimi veščinami?

Po zdravi pameti bi morali zdaj skloniti glave in se soočiti z dejstvom, da je nekaj hudo narobe, če se posamezniki ali skupine norčujejo iz človeških tragedij, kar terorizem nesporno je. Mizerija duha brez primere! In ne mislite, da nam je tudi ob prvoaprilskih šalah vse dovoljeno!