Thurow proti Krugmanu: Onstran faktičnih enačb in matematičnih modelov

31.3.2016 / 06:10 Komentiraj
V petek je umrl ekonomist Lester Thurow (1938–2016). Dvajset let pozneje se zdi, da je imel bolj prav od Paula Krugmana.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Bila so 90. leta. Kot ekonomist sem odraščal ob študiju Krugmanovih znanstvenih člankov in ob branju njegovih popularnih esejev in knjig. Prebral sem praktično vse. Krugmanov stil je bil provokativen in oster kot britvica, neusmiljen do intelektualnih nasprotnikov.

Eden izmed njih je bil Lester Thurow, njegov starejši kolega na MIT (dekan 1987–93), avtor številnih uspešnic, med drugimi The Future of Capitalism. Thurow je svaril pred kitajsko in mehiško konkurenco, ki da bosta s povečanim uvozom vplivali na izginjanje ameriških delovnih mest v konkurečnih panogah in depresivno učinkovali na plače tudi v sektorjih, kjer se bodo odpuščeni delavci zaposlili.

Krugman je trdil, da je to nesmisel. Uvoz iz držav z nizkimi plačami da v ZDA znaša samo 2% BDP, povečanje produktivnosti na Kitajskem in v Mehiki pa naj bi tudi tam dvignilo plače in zmanjšalo konkurenčni pritisk na ZDA.

Ekonomista Lester Thurow (1938–2016, levo) na fotografiji iz leta 1981 in Paul Krugman (r. 1953).

Največja neenakost po leta 1930

Oba sta bila liberalca. Oba progresivna ekonomista. Oba sta se zavzemala za večjo moč sindikatov. Oba sta opozarjala na povečevanje neenakosti. Oba sta bila za prosto trgovino.

Toda v pogledih, kako močno vpliva trgovina na ameriško gospodarstvo, sta imela zelo različne poglede.

Krugman je sledil mainstream ekonomiji in stališču, da je možno vse pojave primerno zaobjeti in razložiti z ekonomskimi modeli, Thurow pa je gledal širše, onstran enačb in matematičnih modelov.

Smrt Lesterja Thurowa je žalostna iztočnica — pa vendar primerjajmo napovedi takrat antagonističnih ekonomistov.

Dvajset let pozneje se zdi, da je imel Thurow bistveno bolj prav od Krugmana. Krugman je močno podcenjeval učinke globalizacije na ameriško gospodarstvo. Azijska in lastinskoameriška konkurenca je uničila več kot 40% ameriških delovnih mest v industriji, posredno pa je depresivno delovala tudi na plače v drugih sektorjih. Vplivala je na polarizacijo na trgu dela, kjer je slednji sloj izginil, povečala pa se je zaposlenost v slabo plačanih na eni in dobro plačanih službah na drugi strani. Neenakost je največja po letu 1930.

Naivno učbeniško optimistični

Če berete Krugmana danes, je zanimivo, da so njegova stališča glede globalizacije danes zelo podobna stališčem Lesterja Thurowa izpred 20 let. Krugman sam tega sicer ne bo priznal, toda njegova stališča so se spremenila in močno konvergirala k Thurowovim. Primerjajte recimo samo zadnje kolumne (tukaj in tukaj).

To je verjetno posledica let, ko se ljudje običajno oddaljijo od računovodskega, modelskega pogleda na svet in začnejo gledati širše in upoštevati tudi “mehke” dejavnike.

Ni vse v pojasnjeni varianci. Ni vse v tem, kar lahko vidimo ali faktično pojasnimo. Nevidni del oz. nepojasnjena varianca sta bistveno pomembnejša, kot si upamo priznati. Ta intelektualna in siceršnja širina pride s starostjo in izkušnjami. Tudi pri sebi opažam to evolucijo.

Louis Uchitelle je leta 1997 naredil zelo dobro primerjavo Krugmanovih in Thurowovih pogledov na svet. Meni je bilo prav zanimivo osvežiti debate in intelektualne špetire izpred dvajsetih let… — in ugotoviti, kako smo bili takrat naivno učbeniško optimistični glede globalizacije.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen v sredo, 30. marca, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Lester Thurow vs. Paul Krugman: Konvergenca v pogledih 20 let kasneje. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE