Pravila dirkanja naj piše FIA, ekipe F1 pa naj dirkajo
Na poti v Brighton, 21. marca 2016
Pred prvo dirko F1 v Melbournu smo ugibali, ali bo to še ena monotona in dolgočasna sezona. Mercedes, mercedes, mercedes… Lewis Hamilton bo spet boljši od Nica Rosberga… Dirke bodo dolgočasne…
No, nič od tega se ni zgodilo. Čeprav sta na koncu zmagala oba mercedesa in je bil Rosberg pred Hamiltonom, pa je Ferrari potrdil dobro formo s testiranj, skupina ostalih ekip je mnogo bližje najboljšim… Tretja različica gum za dirko je še povečala možnost različnih taktik, kvalifikacije pa so se izkazale za popoln fiasko, zato bodo že v Bahrajnu na sporedu spet prejšnje.
Kljub vsemu ostaja formula 1 kraljica motošporta. Varnost je dosegla neverjetno raven, kar pa ne pomeni, da šport ne bo vedno ostal zelo nevaren. In nenazadnje, tudi gledalci v Albert Parku ostajajo zvesti športu, z vsega sveta pa na dirke še vedno prihajajo zvezdniki in kronane glave.
F1 je že dolgo izjema
Bila je zanimiva dirka. Ali je iskanje dodatne razburljivosti s še enim kompletom gum — zdaj lahko dirkači med dirko izbirajo med tremi različicami — smiselno, je vredno razprave. Vsekakor je to odmik od tega, kar je bistvo in smisel dirkanja F1. Vedno sem poudarjal potrebo po drugačni poti, za tekmovanje med konstruktorji, dobavitelji motorjev in izdelovalci gum. Naj se med seboj pomerijo tudi Michelin, Goodyear in Pirelli. Naj pokažejo, kdo lahko izdela boljše in hitrejše gume. Tudi tekmovalnost komponent dirkanja je sestavni del F1.
Zaenkrat ni videti, da bi FIA znova dovolila tekmovalnost med gumarji. Škoda.
Še nekaj je, kar je treba v formuli 1 za zmeraj odpraviti. V nobenem popularnem športu na svetu ne pišejo pravil udeleženci. F1 je že dolgo izjema. Mednarodna zveza FIA je lastnica formule 1 in je s tem tudi zadolžena za to, da pripravi ustrezna pravila. Ki bodo zagotavljala spektakel, tehnološki razvoj, seveda pa tudi primerno varnost. Moštva sama nikdar ne bodo našla skupnega jezika. Vsako bo na koncu iskalo prednost zase, za svoj boljši položaj v tem športu. Tudi sedanji koncept, ko strateška skupina formule 1 išče rešitve za boljše dirkanje, se je izjalovil.
Izsiljeni sistem kvalifikacij
Če ne že prej, se je poskus izjalovil s to zadnjo idejo o drugačnem formatu kvalifikacij.
Morda je bila osnovna ideja dobra, toda na poti do uresničitve se je pojavilo toliko kompromisov, da je ideja zvodenela do te mere, da zadnjih pet minut kvalifikacij v soboto v Albert Parku ni bilo na cesti nobenega dirkalnika.
Dirkači so opozarjali, da je to slaba rešitev. Tudi mnogi kritiki so bili do novega sistema skeptični. Bernie Ecclestone ga je poskušal preprečiti celo z izgovorom, da njegovemu podjetju FOM ne bo uspelo pravočasno izdelati novega softvera za nov kvalifikacijski sistem.
Nič ni pomagalo. Novi sistem je bil izsiljen, izkazal pa se je za katastrofo. Po sestanku v nedeljo pred dirko so isti možje, ki so nov sistem kvalifikacij uveljavili, sklenili, da ga takoj pokopljejo. Že v Bahrajnu bo spet na sporedu prejšnji sistem. V senci tega so sprostili tudi del pogovorov po radijski zvezi med dirkači in garažami. To je še dodatno zmedlo opazovalce in navijače.
Za veliko nagrado Avstralije: 5,286 km dolga steza v melbournskem Albert Parku, prizorišče prve dirke v letošnji sezoni F1.
Brez vmešavanja
Skratka, formula 1 nujno potrebuje stabilna pravila in manj vmešavanja moštev v njihovo uresničevanje. Zgodba o kvalifikacijah je to še enkrat pokazala. Res je, strinjam se, potreben je sistem, ki bo dirkače na kvalifikacijah prisilil k dirkanju. Navijači v Albert Parku — v nedeljo jih je bilo skoraj 100 tisoč — naj celo uro gledajo dirkanje, tudi dirkanje najboljših. Sistem izpadanja najpočasnejšega vsakih nekaj minut je načeloma dober, vendar v drugačnih okoliščinah. V tem primeru bi lahko kvalifikacije trajale brez prekinitev celo uro, medtem ko bi vsakih nekaj minut (recimo pet) najbolj počasni dirkač ali celo dva izpadla. Tudi dosežene čase vseh drugih bi morali v tem primeru vsakih pet minut zbrisati, kar bi pomenilo, da morajo vsi — tudi Hamilton, Vettel in Rosberg — vsakih pet minut odpeljati vsaj en hiter krog, sicer bi izpadli.
Toda tako spet smo pri kavlju 22. Za tak sistem dirkači nimajo dovolj kompletov gum. Ker je sistem naravnan tako, da morajo ves konec tedna varčevati z gumami, dirkači raje izpustijo del kvalifikacij, ko ugotovijo, da so dosegli svoj maksimum in neuporabljene gume pač hranijo za dirko. Za tak sistem kvalifikacij — ki bi bil sicer dobrodošel — bi morali imeti dirkači na voljo neomejeno ali vsaj precej večje število gum.
Neverjetna varnost
Tretji ovinek v Albert Parku je najbolj nevarna točka te ulične steze sredi Melbourna. Martin Brundle je na uvodni dirki 10. marca 1996 izstopil nepoškodovan iz svojega jordana, ki se je ob prevračanju prelomil na pol. Pet let pozneje je ob nesreči Jacquesa Villeneuva odtrgano kolo ubilo varnostnika ob progi. Letos pa je iz povsem zmečkanega mclarna, ki se je večkrat prevrnil in ga je dobesedno zmečkalo ob zaščitnem zidu, nepoškodovan prilezel Fernando Alonso.
To je še en dokaz, da je FIA v formuli 1 poskrbela za neverjetno raven varnosti. Je pa tudi opozorilo, ki ga je še enkrat ponovil lastnik McLarna Ron Dennis, da je ta šport vedno bil in bo vedno tudi ostal zelo nevaren.
Business as usual?
Za konec še o razmerjih na stezi. Dodatna omejitev uporabe pomagal na sklopki pri speljevanju je premešala krate. Ferrarija sta do prvega ovinka premagala oba mercedesa, Sebastian Vettel pa je dobil potrdilo, da je Ferrari veliko bližje srebrnim kot v zadnjih letih. Če ne bi prekinili dirke in s tem izničili prednosti najboljših, bi Vettel zlahka dobil to dirko, tako pa sta ga na koncu z bolj tvegano taktiko enega postanka prehitela oba mercedesa.
Na prvi pogled boste rekli, da gre za business as usual. A dejstvo je, da so ekipe bolj izenačene kot lani. Tudi dejstvo, da Lewis Hamilton v prvem delu dirke dolgo ni mogel mimo obeh torov rossov (Red Bull), govori o tem. Prav zaradi tega so bili pri Mercedesu po dirki najbolj zaskrbljeni. Ker se je po hladnem, vetrovnem in deževnem petku in oblačni soboti v Melbourne za dirko vrnilo tudi indijansko poletje, je bilo vzdušje v Albert Parku odlično. Dirka sama pa je bila — kot vedno v Avstraliji — poslovno-športni uspeh.
Slovenski delirij
Žalostno dejstvo ostaja, da sredi trenutnega, po mojem pretiranega slovenskega delirija zaradi smučarskih skakalcev — in ob navdušenju nad 20 let prepozno prenovljeno Planico — nihče izmed slovenskih medijev in televizij ne čuti potrebe, da bi svoje občinstvo nagovarjal tudi z najbolj tehnološko dovršeno športno panogo na svetu.
Mimogrede: resen predsednik, kralj ali knez neke države se športnikom praviloma ne zahvaljuje, temveč jim čestita in/ali odlikuje. Morda kvečjemu zaploska in ostane tiho. Kljub vsem svojim težavam, ki jih ni malo, F1 tudi po prvi letošnji dirki dokazuje, da ostaja kraljica motošporta — z vsem tem, kar sem omenil zgoraj, pa tudi z dejstvom, da na dirko na konec sveta pripotuje tudi veliko slavnih ljudi. Tokrat sta bila v Albert Parku med drugimi nekdanji zgornještajerski guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger in švedski kralj Gustav.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v ponedeljek, 21. marca, na avtorjevem blogu www.miranalisic.com pod naslovom Ekipe naj dirkajo, pravila naj piše FIA. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.