Pustiti se zmerjati Janši s prostitutko
“Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C im Mojce PŠ. Eno za 30€, drugo za 35€. #ZvodnikMilan.” — To je objavil predsednik SDS Janez Janša v ponedeljek zvečer na Twiterju.
Gre za novinarko Eugenijo Carl in urednico Mojco Pašek Šetinc, obe TV Slovenija, konkretno za prispevek “o naraščanju sovražnega odnosa do tujcev”, objavljen v ponedeljkovem Dnevniku TVS.
Carlova je v njem govorila o Facebook skupini Legija smrti (zdaj Obsojamo komunizem), katere člani sta bila tudi članica in član SDS Andreja Valič Zver in Branko Grims — vendar po lastnih izjavah, objavljenih oz. navedenih v taistem prispevku, brez svoje vednosti in privoljenja in ne da bi to sploh opazila.
“Konkurenčna cena”
Janez Janša je ne prvič pokazal, koliko je vreden in kam je usmerjen domači, domačijski diskreditacijski diskurz proti novinarjem.
Hitro mu je prikimala tudi Lucija Ušaj, predsednica Janši simpatične Iniciative za svobodo govora, in ocenila, da je 30 ali 35€ “konkurenčna cena”. Ja, to je tista gospa, ki je v programu Radia Slovenija nedavno naglas naštevala, kdo so “neintegrirani migranti” med novinarji, zaposlenimi na RTV Slovenija: Jelena Aščić, Marko Radmilovič, Seku M. Condé…
Žalilni, ne sovražni govor
Ne gre za sovražni govor. Janša je uporabil klasičen žalilni, diskreditacijski govor, ki je kazensko pregonljiv samo na zasebno pobudo.
Pa vendar ob njem ne smemo in ne moremo molčati. Nasprotno, morali bi se mu že enkrat z vso vehemenco zoperstaviti. Sploh zato, ker je tak diskurz postal mainstream nemajhnega dela slovenskega novinarstva.
Z diskreditacijami in obravnavo ad hominem obračunavajo s političnimi nasprotniki, jih poskušajo utišati, tudi nekateri novinarji velikokrat veselo pljuvajo po njih.
Ker gre za novinarki javnega zavoda, bi pričakovali odločno reakcijo in obrambo vodstva. Ko so se pred meseci oglasili v podporo Jeleni Aščić, ozmerjano s “kuzlo lažnivo”, so to storili zelo sramežljivo. Prispevek so celo umaknili in ga popolnoma spremenjenega predvajali šele devet dni pozneje. Iz njega so izpustili problem diskreditiranja novinarjev in posplošili témo na sovražni govor — ki, kot rečeno, z diskreditiranjem sploh ni povezan. Čeprav je bil primer Jelene Aščić prva motivacija za prispevek, na koncu politični napadi na novinarje in obračuni z njimi niso bili niti omenjeni.
Produkcija sramotenja
Ko je pred dnevi Janša komentiral novinarja Radia Slovenija Tomažu Celestini, je bil le za kanček manj žaljiv: znova ga je uvrstil v zvrst “opankarskega žurnalizma”, v žalilno domislico, s katero je najprej počastil novinarko Gordano Stojiljković.
Zgodba o novinarskih prostitutkah ni naključna, postala je del vsakdanje Janševe produkcije sramotenja novinarjev. Svoje začetne poskuse je največkrat zapakiral v navidez zabavne denunciantske sintagme, včasih pa se ne zna zadržati in uporabi žargon klasične gostilniške kompromitacije.
Na tej strani sem že neštetokrat opozarjal, kako Janša ob vsaki priložnosti “malopridnim” novinarjem deli piškotke — in kaj takšna tviteraška zabava njemu pravzaprav pomeni.
Novinarska servilnost
O Janševih žalitvah in zmerjanju novinarjev vemo že vse — le da se ne zgodi prav nič temeljitega. Novinarska srenja, udeležena na Twiterju, jih skoraj vedno nemo spremlja. Do medijske blokade njegovega dela nikoli ne pride, redko tudi do deklarativne obsodbe.
In kar je najhuje: tudi sami novinarji takšen diskurz o sebi bolj ali manj dopuščajo. Prav njihova servilnost je tista, ki generira žalitve na njihov račun, jim daje peruti in jih omogoča. Ne servilnost vseh, seveda, večine pa vsekakor.
Pred leti je podobne žalitve o Eugeniji Carl, Petri Vidrih in Barbari Verdnik kot po tekočem traku proizvajal koprski župan Boris Popovič. Označeval jih je za “psihiče”, “lezbijke”, “ljubice” posameznih političark, na koncu pa svojo užaljenost kronal s prijavo Programskemu svetu RTV Slovenija. Napad je najboljša obramba.
Upam, da ne bo podobne ironije tudi v zadnjem primeru: da bi namesto ostrega odziva, zahteve po opravičilu ali kakšnega še bolj konkretnega koraka s strani vodstva RTV Slovenija in Programskega sveta dočakali prijavo SDS zaradi domnevno neprofesionalnega ravnanja novinark…
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v torek, 22. marca, pod naslovom “Novinarske prostitutke” so plod medijske servilnosti. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.
