No, Peter Prevc bi si zaslužil boljšo knjigo
Delova ideja, da promptno izda športno biografijo o kurantnem zmagovalcu Petru Prevcu, je bila prvotno verjetno poslovna poteza in se bo kot taka tudi bržkone obrestovala. Če ljudje ne bodo pokupili 6.000 izvodov te dni, ko pol Slovenije gleda smučarske polete v živo v Planici, preostale tri četrtine pa po televiziji, potem jih ne bodo nikoli in so očitno res nehali masovno brati knjige — kakršnekoli že so in o čemerkoli/komerkoli že pripovedujejo.
Seveda pa je bila ali vsaj morala biti izziv tudi v vsebinskem smislu. Kako so torej odrezali avtorji Simona Bandur, Mojca Finc, Grega Kališnik, Špela Robnik, Miha Šimnovec, Siniša Uroševič in Ali Žerdin plus fotograf Matej Družnik?
Implikacije fenomena Prevc
Fenomen Prevc je dejansko daljnosežnejši, kot si predstavljamo. Ne samo, da so njegovi uspehi navdušujoči bolj kot karkoli drugega ta hip daleč naokoli. Ne samo, da bode v oči ta panslovenski konsenz o narodovi enosti v občudovanju Prevčeve individualne pridnosti pri doseganju zastavljenih ciljev in skromnosti pri prenašanju uspehov. Ne samo, da Slovenijo zajema kolektivna evforija, kakršne ne pomnimo od Bojana Križaja. Ne samo, da je sam taka faca, da se nad njim zlahka navdušujejo celo največji nergači. Ne samo, da je magari nenačrtno nezanimanje za skoke diagnoza za duševno ali vsaj socialno motnjo.
Ne. Fenomen Prevc je prišel tako daleč in nas pripravil do tega, da zaradi gole zmagovalčeve simpatičnosti in pozitivnosti navijamo tudi za nič več kot korektno researchano in solidno napisano knjigo — kakršnih bi lahko novinarji napisali vsak mesec eno, pa ne samo o takih kot Peter Prevc —, da bi je ja prodali čim več.
Že zaradi Petra Prevca si Delova parašportna avtorska ekipa zasluži vse pohvale, ne?
Že zaradi Petra Prevca si Delova parašportna avtorska ekipa zasluži vse pohvale, ne? — Fotografija: Fokuspokus.]
Psiha in sociala
Knjiga je zanimiva že zato, ker je knjiga in ker na enem mestu in črno na belem na potiskanem papirju govori o tem, kar o Petru Prevcu govorijo vsi, povsod, na hitro, hlastno in na prvo žogo.
Razen o Roku Petroviču in nekaj malega o Primožu Peterki še nihče doslej nikoli ni javno psihologiziral o uspešnih — ali neuspešnih — ali padlih — športnikih. V tem smislu je Delova sicer low profile, ne preveč ambiciozna biografija Petra Prevca še kar temeljita in razsvetljujoča.
In ne samo to: ne gre samo za psihološko interpretacijo posameznikove športne rasti ter njegovega vzpona in uspehov, temveč tudi za socialni, vrednostni background, ki izhaja iz družine Prevc in osebnega okolja od Dolenje vasi pa nenazadnje do Planice via Soči, Saporo in Holmenkollen. Rad bi videl, da bi kdo napisal tako knjigo — ali po možnosti še boljšo — o Primožu Kozmusu, Petri Majdič, Zlatku Zahoviču, že prej o Bojanu Križaju, Roku Petroviču in Mateji Svet ali še komu.
Kaj vse v Sloveniji zamujamo, ker se ne spomnimo.
Edukativnost
Tisti, ki so jim odveč podrobnosti o dolžini skoka in ocenah v drugi seriji na neki šanci tega in tega dne, se bodo znali zadovoljiti z nekaj modrimi mislimi mladega zmagovalca in njegovega očeta, seveda pa tudi trenerjevimi in še koga.
Dobro je vedeti, kako nastane športnik, kako nastane prvak; kako se dela tekme in tekmuje. Dobro je vedeti, kakšen človek se lahko rodi v pozabljeni slovenski vasi, za katero bi po defaultu predpostavljali, da je polna fanov Slovenskega pozdrava, in kaj lahko iz njega rata.
Edukativnost knjige pa se tu žal neha. Čeprav je natisnjena v previdnih 6.000 izvodih, so njeno zunanjo pojavnost prilagodili nižjemu nivoju, kot da je nameravajo prodati v desetkrat več izvodih. Marketing gor ali dol, ampak napisati knjigo o Petru Prevcu in ji dati naslov Peter Prevc je verjetno svetovni rekord v novinarski nekreativnosti. Tudi vizualni vtis ni prav nič boljši. Vse skupaj zgleda, kot da je izšla totalno brez razmisleka in brez koncepta v najskromnejši samozaložbi, ki si z glanc papirjem utira pot v bolj nobel knjigotrženje.
Hvala tudi sponzorjem
In četudi lahko cenimo Prevčevo korektnost do športnih funkcionarjev in sponzorjev, bi knjiga zagotovo preživela tudi brez njihovih globokoumnih predgovorov in spremnih besed — in nenazadnje tudi brez Prevčeve tako rekoč official fotografije s tisto gnusno kapo z Gorenjevim logotipom na naslovki.
Takole pravi vodja planiških skakalnic: ”Planica je mati vseh slovenskih brandov, najbolj nežna in ljubeča mati naših blagovnih znamk, in to v času kapitalizma, ki je brez ovir.” Zelo cankarjansko rečeno, ampak nedvomno drži. Takole pa pravi zmagovalčev oče o “trdi” vzgoji: “Ne gre za to. Čisto preprosto: če se nekaj mora narediti, se pač naredi. Ni treba nič razlagati.”
No, to. Petru Prevcu ni treba nič razlagati. Drugim pa ja.
Peter Prevc. Avtorji: Simona Bandur, Mojca Finc, Grega Kališnik, Špela Robnik, Miha Šimnovec, Siniša Uroševič, Ali Žerdin; urednika: Miha Hočevar in Ali Žerdin; urednik fotografije: Matej Družnik. Delo d.o.o. 2016, ISBN 978-961-6570-62-6, 159 strani, 9,99€.
