Zakaj bi imela tipa, če pa imam psa?

Moder mož mi je nekoč dejal, da je pes edino bitje, ki bi lahko bil z mano srečen. Takrat sem se smejala in šaljivo pripomnila, češ, itak — prepričana, da to pravzaprav ni res.

Zdaj pa ne vem več. Ali res rabim moškega, če imam psa? 

Včeraj navsezgodaj sem še napol miže na newsfeedu gledala nek star posnetek Žižka, v katerem razlaga tezo o seksu in ljubezni (Leninistična ljubezen). Naš pop filozof govori o tem, koliko naporov, prilagajanja in odrekanja je potrebnih, da moški in ženska najdeta položaj, v katerem lahko po seksu skupaj zaspita in se v njem tudi zbudita. Saj veste, the položaj. Da zaspita kot eno, umirjena, z zadržanim dihom, brez misli, a z veliko občutki.

Druga polovica?

Vedno nekdo potegne kratko. Ena roka vedno ostane ukleščena pod telesom drugega.

Prejšnji večer je pes zaspal v mojem objemu. Ležal mi je na prsih, na hrbtu. Čohala sem ga po trebuhu, dokler nisem tudi sama zaspala. Zbudila sem se po kakšni uri in se malo razkomotila, pes pa je šel spat k mojim nogam.

Veliko bolje nama gre kot z bivšim, ki je odhajal spat na kavč.

Kaj mi moški sploh lahko še da, česar mi pes ne more? Odkar sem samska, se večkrat vprašam, zakaj sploh hrepenim po tej drugi polovici? Saj vem, zapestnico si je res zoprno zapeti sam na roko. Psa se tega res ne da naučiti.

Pa nič hudega, če ni rednega seksa. Moja babi pravi, da imam zato pač kak mozolj več. “Spet imaš mozolj… Nimaš urejenega seksualnega življenja, a ne?”

Sicer pa, pes je zvest. Če naskakuje druge psice (ali pse), me seveda ne moti. Važno je, da je mene vedno najbolj vesel. Ko kam grem, še pol ure togotno cvili. Kateri fant je kdaj tako nesrečen, če gre punca recimo samo v trgovino?

Tišina. Poleg. Prostor. Dol. Pod mizo. Daj tačko. Daj pet. To je vse, kar je psa treba naučiti, da z njim brez težav živiš.

Kaj pa moškega? Pospravi posodo za seboj. Ne jej sendviča stoje, ker drobiš. Zapri pokrov školjke. Ne zamujaj. Ne moreš kombinirat dveh različnih vzorcev oblačil. Ne brij si prsi sredi kopalnice. Da ne nadaljujem.

Pes ne opazi, če se zredim

Pri fantih itak vedno hitro obupam. Psa bi lahko hitreje naučila dvojno salto nazaj kot pa moškemu dopovedala, da se kopalnica ne očisti že samo s tem, da se tuširaš.

Ko pes enkrat zna, nikoli ne pozabi. Pes vedno radovedno posluša in nikoli ne nasprotuje. Vedno je dobre volje. Če se mu s čim zamerim, hitro pozabi. Vedno me je vesel. Vseeno mu je, kako sem oblečena. Še najraje me ima v trenirki in umazani bundi, v kateri ga vodim na sprehod. Ne opazi, če se zredim. Nikoli ni ljubosumen. Če pa že, se mu lahko odkupim s čohanjem. Povsod gre rad z mano. Kamorkoli ga odvlečem, je supervesel: tek, obisk staršev, plavanje, kava, kosilo, modna revija, morje, hribi, še v trgovini, če mu dovolijo vstop, veselo maha z repom. Če ga prodajalka še počoha in če je trgovina klimatizirana, potem pa je lahko v njej tudi ure in ure. Zvali se na hrbet in čaka, kdo ga bo naslednji čohal. Ne moti ga, če potuje v prtljažniku. Cel dan lahko preživi samo z nekaj grižljaji hrane, pa ni siten. Piva ne pije.

Varnost

Če sem žalostna, pride k meni, me dregne z glavo in mi jo porine v naročje. Takoj mi je lažje. Moški sploh ne opazijo, da je kaj narobe.

Ko sem imela še drugega psa, veliko, žal že pokojno dogo, je bil tudi odličen varnostnik. Ko sva se z bivšim enkrat kregala — sicer bolj za šalo kot zares — in me je on odrinil, je pes skočil nanj. Na srečo sem ga imela na povodcu in ga potegnila stran.

No, od Miškota, ki ga imam zdaj, tega ne morem pričakovati, ker je več kot pol manjši. Toda z lajanjem lahko vedno odžene morebitne tatove. Tega mi ga sploh ni bilo treba naučiti. Vedno laja, ko sliši, da nekdo prihaja.

Skratka. Pes ti daje pozornost, družbo, tolažbo, ljubezen in varnost. Ni to to, kar pričakujemo od moškega? Zakaj potem toliko nesrečnih žensk?

Pa še poceni je

Psa lahko dobite za že zelo ugodno ceno v vsakem zavetišču, potrebno je plačati samo cepljenje in dokumente. Dobra hrana za srednje velikega psa — majhnih ne priporočam, ker z vami ne bodo mogli športat — stane približno 50€ na mesec. Danes že skoraj vse turistične kapacitete omogočajo, da imate psa s seboj. Stane približno 5€ na dan, marsikje je tudi brezplačno. Največ, kar sem doslej plačala za transport psa, je bil trajekt do Korzike, ki je stal 40€, na Hrvaškem pa je trajekt za kužke brezplačen. Strošek cepljenja in zaščite proti klopom in bolham pride približno 70€ na leto.

Pomislite! Toliko zapravite za darila za partnerja za rojstni dan in božič, novo leto in obletnico! Ni računice, vam rečem. Psi so zakon!