O depilaciji: Brez dlake na…
Drage moje, kako gledate na depilacijo pozimi? Ste samske ali v dolgotrajnem partnerstvu? Rekla bi, da to — in morda še kakšni športni treningi — vpliva na pogostost obiskov v kozmetičnih salonih v počasnih mesecih.
Po nekaj neuspešnih seansah na ugodnostne kupone se nepridipravov, ki veselo rastejo ne glede na sezono, s povoskanimi trakovi zdaj lotevam kar sama. Lahko se pohvalim s tem, da se je moj prag bolečine povečal za kar nekaj odstotkov. Še malo, pa si bom tudi pri zobarju brez injekcije upala odpreti usta.
Toda če se samo spomnim dlakavega križpota v Indiji…
Drevo in gozd
Podpiram idejo, da moral človek v življenju posaditi vsaj eno drevo. Ni pa nujno, da goji gozd na nogah in/ali pod pazduhami.
Takoj, ko sem zapustila ašram in prevozila nekaj kilometrov v rikši, sem se v sončni Varkali zapodila v beauty parlor, da bi preizkusila voskanje z limono in medom, ki ga za dobrih šest evrov ponuja kozmetičarka Lakšmi.
V Indiji je problem nenehna vlaga v zraku. Problem pri voskanju v Indiji pa je nenehna vlaga v zraku in ventilator, ki te vlažnosti na telesu ne zna ukrotiti.
Ženska, ki nosi ime boginje obilja (denarja) in je za svoje storitve na dan plačana bolje kot vsi natakarji v Clafoutiju skupaj, se je nenehno pritoževala, da sem vsa potna in me otirala z bombažno servieto — sterilno, upam — sumljivih oker nians.
Toda splačalo se je. Voskanje z naravno mešanico je veliko bolj prijetno kot z umetno rožnato popasto kremo in na nogah pusti bistveno manj zoprnih rdečih pikic. Priporočam.
Pod pazduho
Pri pazduhah pa se je zataknilo. Dlačice niso bile dovolj dolge. Zaslišala sem besede, ki mi še zdaj naježijo vse (preživele) kocine: “It’s time for threading!” Ženska vzame v roke nitko, jo umetelno zavije med palec, kazalec in sredinec, vtakne med zobe, nato pa med mojim zvijanjem v bolečinah počasi in natančno pokosi živalsko zapuščino. Ko plaho povprašam po aloe vera gelu, samo zamahne z roko in me z bombažnim servietom — istim, kot prej —, ki ga je namočila v čeber mrzle vode, otre po razboleli koži.
Brazil
Hindujska družba je še vedno precej tradicionalna. V kozmetične salone imajo vstop samo ženske. Če se želi moški (turist) naročiti na pedikuro, mora storitvi prisostvovati žena. Pa še to omogoča samo Dayanin salon. Zato sem bila šokirana, ko sem na ceniku zagledala brazilski bikini.
Vse v življenju je enkrat prvič.
Začelo se je dobro. Dayana je obvladala situacijo, njeni gibi so bili natančni. In predvsem hitri. Po nekaj potegih se ji je pridružila mlajša vajenka. Tudi njen grif ni bil slab. Nato se nam je vsem pridružila še ena, še mlajša. Tudi vajenka.
Dayana je izginila neznano kam, punci pa sta si nato ležerno izmenjevali bombažne prtičke, razposajeno klepetali in vsake toliko časa, brez večjega občutka za moje nelagodje, z jedilnim nožem (!) namazali vroč vosek na kožo. Ta je živčno zardevala, tako kot jaz v obraz.
Ko se je Dayana vrnila, je delovno površino krasilo še nekaj dlak, ki jih vajenki kljub večkratnemu potegu nista uspeli izruvati. Zaslišala sem strašne besede: “You want threading?” Ne! samo tega ne! Nagonsko sem si pokrila intimni predel.
Hvala bogu, da je nekdo izumil pinceto. In hvala tistemu za nasvet: “Pomagaj si sam, in bog ti bo pomagal.”