Samirino Pismo Adni: Podobe beguncev odslej tudi v stripu

V okviru Festivala Fabula/Literature sveta bo danes [v soboto, 5. marca] ob 11:00 v kavarni Pritličje na Mestnem trgu 2 predstavitev stripa Samire Kentrić Pismo Adni in pogovor z avtorico. Knjižni brunch bo vodil pisatelj in kritik Aljoša Harlamov, na dogodku pa bo sodeloval tudi socialni filozof dr. Vasja Badalič.

Pismo Adni je grafična zgodba o beguncih. Zgodbo pripoveduje Adnina pokojna skrbnica, ki je deklici v primeru svoje smrti zapustila pismo. Pripoved je sestavljena iz dveh delov: v prvem spoznamo vsebino pisma, s katerim se konča Adnino že tako ali tako ne brezskrbno otroštvo, v drugem delu pa sledijo napotki, na kaj naj bo pozorna, če se odloči za beg. Pismo ne pušča nobenega dvoma o dvojnih standardih in izkrivljeni percepciji, ki jih bo Adna deležna v deželah, kamor se odpravlja. Zgodbo vendarle zaokroži neminljiva želja po svobodi in pravičnosti, ki jo požene na negotovo pot.

Predgovor

Jeseni 2015 so številni begunci na svoji poti prečkali Slovenijo. Prihajali so z Bližnjega in bolj daljnega vzhoda, pa tudi z juga. Povprečni državljan je ta eksodus spremljal prek medijev, ki so dogajanje predstavili kot veliko varnostno grožnjo in zdravstveno-okoljsko tveganje. Čeprav je število prebeglih zaradi novih preprek vzdolž balkanske poti začelo upadati, je država vsa svoja represivna orodja in aparate na meji le še krepila. Na milost in nemilost prepuščene ji ljudi je pričakala z bodečo žico in jih odganjala brez večjega upiranja ali protestiranja njenih lastnih prebivalcev. V nobeno tolažbo ni, da v svojem ravnanju med evropskimi državami ni bila ne prva ne edina. Slovenija je upognila hrbet pred zahtevami po “zajezitvi in nadziranju” števila ljudi, ki bežijo pred bedo in smrtjo proti varnejšemu, boljšemu življenju, pri tem pa se je sebi in drugim dokazovala kot suverena v svojem krutem odnosu do šibkih, izmučenih prišlekov. Uslužna navzgor, neusmiljena navzdol, medla izvrševalka ukazov brez lastne vizije. Še en prispevek v zatohlo malho banalnosti zla, kot ga je prepoznala in analizirala Hannah Arendt. Knjigo posvečam tistim, ki niso priznali samoumevnosti svojega privilegiranega položaja in prišleke na meji sprejeli kot sebi enake.