V 80 minutah okoli sveta in dve minuti do doma

Velemesto, kjer govorijo čez 300 jezikov, je dom številnih priseljencev z vseh koncev planeta. V Londonu nas združuje filozofija, da smo vsi domačini in po drugi strani vsi tujci — torej ena velika skupnost različnosti.

Razen sonca večina ne pogreša domovine prav zelo, saj ve, v katerem predelu mesta poiskati delček domovine… Iz skoraj vsake podzemne postaje izstopiš v drugo mestece, v drugo zgodbo.

Tooting in Southall

Tisti, ki so doma v daljni Afriki ali Aziji, imajo predele, ki spominjajo na dom vsaj po ponudbi kulinaričnih specialitet.

Tooting Broadway in Tooting Bec sta moji pribežališči, ko pogrešam Indijo. Tooting High Street je točno takšna kot ulice v Južni Aziji — če odštejem verige trgovin in kavarn, ki so povsod v Londonu enake. Na zidovih in pločnikih se cedi rdeča slina od žvečenja tobaka in podobnih rastlin, ki so v Indiji tako pogosta navada kot kajenje.

Na glavni ulici se poleg smeti in ljudi tare indijskih restavracij. Po meniju lahko hitro lociraš, katero vrsto kulinarike ponujajo. Večinoma so restavracije v lasti muslimanov, le dve ali tri so “all veg”, kar pomeni, da strežejo samo vegetarijansko prehrano in so njihovi lastniki najverjetneje Hindujci določene kaste.

V trgovinah dobiš vse mogoče začimbe ter svežo eksotično zelenjavo in sadje po izredno ugodnih cenah. Navdušena sem tudi nad ponudbo bio kozmetike, ki je sicer dvakrat dražja kot v Indiji, toda še vedno cenejša kot v običajnih trgovinah s kozmetiko.

Druga podobna postaja za ljubitelje Indije, Pakistana in Bangladeša je Brick Lane, tretja pa Southall.

Wimbledon in Brixton

Kdo bi si mislil, da se v razkošnem predelu Wimbledona — Wimbledon Village — skriva mogočen tajski tempelj. Že sam sprehod po parku z majhnim ribnikom, urejenim v tradicionalnem tajskem stilu, je blagodejen za dušo. Skrbniki templja so prijazni in nasmejani. Veverice, račke in ptice se brez strahu smukajo med obiskovalci. V templju organizirajo meditacije in družabne dogodke, napisi na stenah pa poudarjajo, da je namenjen vsem, ne le budistom.

Če se vam zahoče dobre tajske hrane, je v centru Wimbledona na Broadwayu kar nekaj kvalitetnih tajskih restavacij v razdalji 50 do 100 metrov. Priporočam Mai Thai, ki bo razvedrila vaše brbončice z odličnim jungle karijem s svežimi začimbami.

Oboževalci karibskih pattyjev — z mesom, soljeno ribo ali zelenjavo nadevanih zavitkov s tradicionalnimi začimbami — in jerk piščanca morajo nujno obiskati Brixton! Na uličnih marketih izza vseh vogalov odmeva relaksiran reggae.

Zanimivo je pokukati v frizerske salone, specializirane za kitke in drede. Še vedno včasih slišimo, da je Brixton nevaren, ampak poznam kar nekaj ljudi, ki živijo tam in prisegajo, da še nikoli niso bili priča streljanju in podobnim predsodkom, ki se držijo black sosesk.

Če želite doživeti karnevalsko vzdušje, pa nujno zavijte na Notting Hill v avgustu.

Male Benetke in Chinatown

Little Venice je pravi kraj za vse ljubitelje Benetk. Če izstopite na postaji Warwick Avenue, se vam ponuja krasen sprehod do Camden Locka ali Regent’s Canala. Na poti lahko opazujete prikupne ladjice, ki služijo kot domovanja alter Londončanom.

Kot vsaka metropola ima tudi London svoj Chinatown. V kitajskih restavracijah nas iz izložb strašijo sumljivo oranžkasti obglavljeni pečeni piščanci. Tam je tudi nekaj trgovin z azijsko hrano in holističnih masažnih salonov.

Za pojedino v avtentičnem turškem stilu obiščite Green Lanes, za korejske naslade pa New Malden. Peckham je predel, kjer so skoncentrirane nigerijske mošeje in cerkve, trgovinice in restavracije.

V Latino Londonu pri Elephant and Castlu je največ trgovin in restavracij, ki prodajajo izdelke iz Ekvadorja, Kolumbije, Kostarike, Bolivije in Argentine. South Kensington velja za francosko sosesko, kjer se na ulicah Cromwell Road in Old Brompton Road bohotijo najboljše slaščičarne, pekarnice in butične sendvičarne.

Slovenci v Londonu se morajo znajti

Slovenci sicer nimamo lastne soseske in smo raztreseni po vseh conah. Obstajajo pa kraji, kjer se počutiš bližje domu. Sprehod ob reki v Kingstonu in nabrežje s kavarnami me spominja na Ljubljansko špico, peš cona v mestecu pa na staro Ljubljano. Underground bari v Shoreditchu spominjajo na Metelkovo, podobna atmosfera je tudi v pografitiranem Camden Townu.

Če je treba potešiti apetit za balkansko kulinariko, se Slovenci v Londonu odpravimo v čevapdžinico v Ealing Broadwayu, za dobre, stare balkanske izdelke — napolitanke, čokolino, salame in paštete — pa prečešemo poljske delikatese.

Osebno najbolj pogrešam kvalitetno pico. Še tako bedna gostilna v Sloveniji speče boljšo kot tukaj. Še najboljši približek dobiš v hitro rastoči pizzeriji Franco Manca.

Če te pa niti to ne zadovolji, imamo Slovenci to srečo, da nas nizkocenovni prevozniki pripeljejo v kokoškino naročje v pičlih dveh urah!