Tri vrste samozavestnih moških

Prvi tip samozavestnih moških so po moji teoriji glasni in vedno v središču pozornosti. Punce, ki so jih pravkar spoznali za šankom, kličejo “miška”, “srček” in z drugimi podobnimi pocukranimi pridevniki. Naglas govorijo in se še bolj naglas režijo. Punce padamo na njih v glavnem v najstniških letih, nekatere — med njimi tudi jaz — pa to obdobje padanja na lokalne frajerje podaljšamo do začetka dvajsetih.

Potem doživimo razsvetljenje ob maminih besedah: “Ljubica, ne sekiraj se, če te ne obrajta. Največji frajerji postanejo največji luzerji.”

To se uresniči. Pa kako sem bila besna, ko me je tako tolažila.

Runda za celo kafano

Fantje, ki so še nedavno hodili z brado, dvignjeno do neba, pri 19 letih vozili športne avte in bili na vseh obiska vrednih zabavah, v naših očeh postanejo usmiljenja vredni patetiki, za katere se zanimajo samo še tiste najbolj naivne srednješolke. Velikokrat so to ta ista dekleta, ki so bila del njihove družbe že pred leti. Šole niso dokončale, njihova nekoč opevana lepota pa postane, no, “subjektivna”.

Ti tipi zdaj vozijo stare kripe, 800€ plače pri lokalnem malarju pa ne zadostuje za osamosvojitev izpod strehe staršev. Pa saj si tega niti ne želijo. Njim je dovolj, da imajo 15. v mesecu dovolj denarja za rundo za celo kafano.

Piflarji

Drugi tip so nekdaj zadržani piflarji — niso vsi taki, poznam tudi svetle izjeme — ki po koncu strojnega ali matematičnega faksa dobijo solidno plačano službo, preberejo nekaj knjig o zastrupljanju in izkoriščanju planeta, vključno s chemtrailsi, in s tem poskušajo očarati punce: “Poglej, znam se pogovarjati še o čem drugem kot o pomembnosti integralov za funkcioniranje vsakdanjih uporabnih predmetov.”

Ti moški na prvi pogled sami sebe ne postavljajo v središče vesolja, zato lahko hitro marsikatero punco zavedejo. A takoj, ko jim nameniš nekaj pozornosti in ko vidijo, da so pritegnili tvoje zanimanje, se razgovorijo o tem in onem in o vsem imajo popolnoma prav. Vse so že prebrali, videli in izkusili. Ti nimaš pojma, kako ravnati z denarjem, premalo si ambiciozna, premalo gledaš v prihodnost, ne razmišljaš dovolj o tem, kaj si želiš, in ne vidiš tistega najbolj očitnega.

Serijska startup samozavest

Najhujši med njimi so tisti, ki so pravkar ustanovili podjetniški startup ali — še huje — že pred desetimi leti. Toda še vedno z zaigrano zadržanim ponosom povedo, da so CEO startupa, ki je pred leti na Kickstarterju zbral 20.000€. Še nisi slišala za ta proizvod? Oh, kako si nevedna.

Če prestaneš test in iz spomina privlečeš nekaj o izdelku, ki si ga pred leti slučajno zasledila na Twitterju, bodo že v naslednjem trenutku začeli razlagati, da je crowdfunding itak passé in da se ukvarjajo samo še z angelskim kapitalom. In ko nič hudega sluteč vprašaš, kaj hudiča je angelski kapital, že pogledujejo na svoj telefon in se pustijo okupirati s pomembnim emailom, ki so ga dobili ob enih ponoči. “Se opravičujem, naše stranke so večinoma iz Kalifornije, kjer je zdaj popoldan.” Ja, pa še nihče ni slišal za časovne pasove in ne zna šteti do 12.

Pika na i pri takih modelih pa je, da se vtaknejo celo v to, da ješ goji jagode brez ekološkega certifikata.

“Samo” povprečni

Tretji primerek samozavestnih moških pa so fantje, ki so imeli v srednji šoli precej dobre ocene, a niso bili zlati maturantje. Bili so “samo” prav dobri. Obiskovali so zabave, ampak ne vseh. Bili so povprečni. Verjetno so imeli že v srednji šoli resno punco. Odličnjakinjo, se razume.

Zaradi svoje povprečnosti so bili precej nezanimivi za širše nežnejše občinstvo, a ko odrastejo, ponavadi postanejo odlični partnerji. Razgledani in razumevajoči — in samozavestni. V tistem pravem pomenu besede. Vejo, kdo so in kaj hočejo. Njihova telesna govorica izraža mir. V pogovoru z njimi ni nikoli nerodne situacije. Vseeno jim je, ali si obiskovala pravno fakulteto ali Fakulteto za evropske študije. Veliko samozavestnežem drugega tipa je to zelo pomembno. Za njih so dovolj dobre samo najbolj priznane fakultete. In če fakulteta ni vsaj v okviru Univerze v Ljubljani — če že ni v tujini —, se s tabo nimajo kaj pogovarjati.

Mogoče

Tretjemu tipu samozavestnežev je vseeno, če si dvakrat na teden privoščiš pizzo ali burek in nisi stalno pozorna na E-je v hrani in če včasih tudi cel mesec ne telovadiš. Tudi če so sami predani športniki. Spoštujejo različna mnenja in so pripravljeni spremeniti svoje poglede, če jih uspešno prepričaš v nasprotno. Še več! Ti fantje v družbi punc najbolj uživajo v pogovoru. In če ti ga uspe prepričati, zakaj je recimo kupovanje superživil neracionalno, se glasno zasmejijo in rečejo: “Mogoče imaš prav.”

In to drage punce, je največ, kar lahko dobite od moškega. Ne sekirajte se zaradi besedice “mogoče”. Več kot to od samozavestneža ne boste nikoli dobile.

In če imate takega v bližini, naredite mu kdaj kakšen sendvič. Vreden je tega truda. V mojem razredu je bil samo eden tak. Vizualno ni bil moj tip. Še zdaj je s punco, ki jo je spoznal v srednji šoli. Srečen par sta.

Neopredeljivi

Pravzaprav sem se spomnila, da obstaja še ena vrsta. Tisti, ki so precej neopredeljivi. Skupno jim je to, da godrnjajo in se stalno pritožujejo, so nesramni ali cinični, včasih nezadovoljni tudi sami s sabo, čeprav za to nimajo nobenega razloga.

Hja, če je človek odkrit, je težko predalčkati. Še težje pa včasih ločiti pravo od navidezne samozavesti. Še posebej pri moških.