V Ljubljani je že napočilo kitajsko novo leto v znamenju opice

Ljubljana je v sredo zvečer med prvimi na svetu praznovala kitajsko novo leto, ki se bo sicer začelo 8. februarja na Prešernov praznik.

Slovesnost so pripravili v polnem Lutkovnem gledališču, kjer so se zbrali številni predstavniki slovenske oblasti in kitajski organizatorji — na čelu s kitajskim veleposlaništvom, kitajsko gospodarsko zbornico v Sloveniji in Konfucijevim inštitutom Ljubljana, ki deluje na Ekonomski fakulteti.

Nobeno tuje veleposlaništvo v Sloveniji ne prireja takih praznovanj novega leta, ne krščanskega ne pravoslavnega. Očitno so ravno Kitajci — tako daleč od domovine — z njo še najbolj povezani. Razpoloženje v Lutkovnem pa kaže, da tudi s Slovenci.

Najbolj fascinantno je, da se že v treh osnovnih in srednjih šola poučuje kitajščina in da je želja Konfucijevega inštituta Ljubljana — po besedah njegove direktorice mag. Danijele Voljč —, da bi kitajščina postala drugi obvezni tuji jezik na naših šolah.

Eksotika?

Kitajci so pri nas dobro organizirani že vrsto let. Pravzaprav so prihajali v Slovenijo z restavracijami že prej in so povezani v enotno mrežo kulinarične ponudbe, ki je očitno že zasedla prepoznaven položaj v kontekstu drugih, poznejših “eksotičnih” ponudb.

No, na slovesnosti smo vendarle pogrešali še kakšnega ministra več — zlasti za gospodarstvo in zunanje zadeve. Ker če dobro pomislimo, bo ravno Kitajska naš vedno bolj prepoznaven in močan gospodarski partner — še posebej pri projektih, za katere Slovenija sama nima dovolj sredstev, koristijo pa lahko obema državama.

Gospodarsko sodelovanje

Če je pred kratkim visoka slovenska državna delegacija na Kitajskem dosegla sorazmerno skromen efekt s ponujenim izvozom vina in mleka — kar zveni precej groteskno! —, pa obstajajo možnosti za še mnoge boljše in večje projekte. Prej bi namreč pomislili, da bo Krka na Kitajskem zgradila deset tovarn ali pa Pipistrel podružnico za lahka letala…

O gospodarskem sodelovanju med državama je spodbudno govoril kitajski veleposlanik, nj. eksc. Ye Hao. Vendar na odru ni imel drugega slovenskega sogovornika razen ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maje Makovec Brenčič. Pravzaprav je on moral naštevati, kdo od naših je na Kitajskem bil in kolikšna je blagovna menjava med državama.

O slovenskih načrtih na slavju ni bilo ne duha ne sluha. Ni bilo slišati premiera, niti gospodarskega ministra, niti predsednika Državnega sveta, katerega delegacija je bila pred kratkim na Kitajskem — ker nikogar od njih v Lutkovnem gledališču ni bilo.

Otroci prevzemajo vlogo

Ostaja vtis, kot da prevzemajo vlogo medsebojnega spoznavanja, tovarištva in prijateljstva otroci iz obeh držav — kar je seveda prav in lepo, saj bodo vzpostavili pristne vezi z znanjem kitajščine.

Tako se je je naučil tudi slovenski misijonar Ferdinand Avguštin Hallerstein, o katerem smo na odru slišali in videli celotno njegovo življenjsko zgodbo.

Prva je nanj s svojim likovnim delom in interpretacijo njegovega življenja in dela opozorila najbolj znana Kitajka v Sloveniji, slikarka Huiqin Wang, tako kot je bil menda prvi znani Slovenec sploh na Kitajskem prav Hallerstein.

O njem smo slišali pripoved babice svojima vnukoma na odru kot nekakšno pravljico, čeprav je bilo vse res, tako rekoč zgodovinsko dokazano. Sodelovali so učenci OŠ Savsko naselje. Zgodba je bila povzeta iz knjige Hallerstein, Slovenec v Prepovedanem mestu kitajske slikarke Huiqin Wang, za katero je prejela nagrado zlata hruška 2015.

Večer je v celoti sijajno uspel. Toliko razigranosti,  mladih in najmlajših zlepa ne srečamo na kakšnem tovrstnem mednarodnem slavju.

Kitajci so očitno veliko bolj sproščeni, kot mislimo v Evropi. Čas je za pozitivne in optimistične spremembe, ki jih nakazuje veliki kitajski svet — in kitajsko novo leto v znamenju opice.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu v četrtek, 4. februarja, pod naslovom Veličastno kitajsko novo leto. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.