Prašičje glave na gradbišču džamije in reinvencija diskurza o nestrpnosti

Še včeraj se je zdelo, da politiki ni mar za nestrpnost in sovražni govor, vendar je včerajšnja izjava premiera Cerarja vredna notice in zahteva korekturo dosedanje recepcije tega fenomena.

Uroš Slak je na Pop TV poskusil predstaviti priložnostno obsodbo predsednika vlade kot velik dosežek. Govorim o kratkem stališču Mira Cerarja, ki ga je med desetimi drugimi rečmi namenil že drugi “instalaciji” prašičjih glav na gradbišču Islamskega centra v Ljubljani.

Dejal je — Cerar —, da je nov poskus zastraševanja manjšinske muslimanske verske skupnosti “vsega obžalovanja vreden”, po njegovih besedah pa moramo imeti kot družba do takšnih dejanj “ničelno toleranco” in pri tem brezpogojno vztrajati.

Intrigantno

Slakova obravnava v oddaji 24ur zvečer je dodatno intrigantna še iz enega razloga. Zadnjo izjavo Zbora za republiko je Slak “uravnotežil” s pogovorom v studiu s predstavnikoma dveh verskih skupnosti. Nestrpnost je nenadoma postala eksplicitno versko usmerjena in porazdeljena na dve strani, proti muslimanom in proti katoličanom. Se je zgodilo nekaj, kar smo spregledali?

Ključ za harmonizirano in razširjeno obravnavo se verjetno skriva v naslednjem delu omenjene izjave ZZR:

“V Zboru za republiko izražamo zaskrbljenost zaradi nekaterih najnovejših incidentov, ki so povezani z ideološko in versko nestrpnostjo. Predvsem obsojamo omalovaževanje in skrunitve verskih ustanov. V zadnjih mesecih se je zvrstilo več deset napadov na župnišča katoliške cerkve. Med drugimi zasluži obsodbo tudi provokacija (z živalskimi deli) na gradbišču novega ljubljanskega muslimanskega svetišča. Zbor za republiko opredeljuje te napade kot alarmantne posege v individualno in kolektivno versko svobodo, ki jo zagotavljata slovenska ustava in evropska listina o človekovih pravicah. Z njimi smo pred 25 leti utemeljili novo državo.“

“Zaskrbljeno opazujemo tudi dogajanje, ki je naperjeno proti svobodi izražanja in svobodi tiska, proti kritičnemu razmišljanju in medijski pluralnosti. Obsojamo napade na medijske hiše, kot sta Reporter in Pop TV, ki so jo označili kot judovsko, celo kot ‘hudičevo televizijo’, in poškodovali njena vozila.”

So zatajili mediji?

Novi predsednik Zbora za republiko France Cukjati na prvem mestu ne omenja zaskrbljenosti zaradi dogodka ob izgradnji Islamskega centra. Preseneti raje z ugotovitvijo o “več deset napadih na župnišča katoliške cerkve”.

Čeprav ne bi rad dvomil o podatku, se vseeno sprašujem, zakaj v teh zadnjih mesecih ob takšni množičnosti dogodkov o tem ne vemo več. So zatajili mediji? Je informacija točna? Je bila prašičja glava povod, da se najprej izpostavi nestrpnost do kristjanov, o čemer priča Cukjatijev vrstni red?

Naslednja težava je hitropotezna retorika, s katero so postregli Janševi medijski sateliti, ki so takoj in nemudoma našli krivca za požig reporterskih avtomobilov Pop TV in ga enoznačno pripisali nekemu slovenskemu muslimanu — in to že nekaj ur po dejanju! Ob tem so kot svoj vir navedli STA, čeprav tam takšne krivdne povezave niso nikjer zapisali.

Verska svoboda

Vprašati se moramo, kakšen pomen ima obsodba sovraštva in sovražnega govora do muslimanov v kontekstu obsodbe napadov na druge verske skupnosti?

Nobenega dvoma ni, da je treba versko svobodo ščititi — in to na enakopraven način — in preganjati storilce kaznivih dejanj. Pohvalno je tudi, če ena skupnost pri tem podpre druge in vse skupaj nastopajo složno. Ne bi pa smeli pozabiti, da ob begunski krizi napadajo predvsem muslimane in največkrat svarijo pred napovedovano “izgubo” krščanskih in judovskih korenin Evrope.

Katoliška cerkev je že pokazala svoj dvolični obraz. Najprej se je zdelo, da bo obsodila besede murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, jih je na tiskovni konferenci kasneje izrecno podprla. Kaj je že dejal škof? “Lažje je biti prekmurski Slovenec na Madžarskem kot pa v skrajno islamistični Sloveniji.”

To je jasno letelo na begunce in navsezadnje na muslimane, ki tu že živijo.

Prašičje glave so priložnost, da podvomimo, ali nestrpnost res grajamo na enake in enakovredne načine. Iz tega incidenta bi prej smeli sklepati, da diskurz o njej zlorabljamo na način, ki sem ga opisal.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v sredo, 3. februarja, pod naslovom Prašičje glave in invencija obsodbe nestrpnosti. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.