Fantje na Ministrstvu za infrastrukturo in SŽ si lahko čestitajo

Informacije o tem, da Slovenija v nekaj letih še ne namerava začeti z gradnjo 2. tira Divača–Koper (DK2), in vedno bolj pogosto zapiranje obstoječega (edinega) tira na tej relaciji zaradi preobremenjenosti — kjer tračnice pokajo kot za šalo —, so pripeljali do logične poteze globalnih logistov: tovor so začeli preusmerjati iz Luke Koper drugam.

Zaradi nestabilnosti na slovenskih železniških povezavah in negotovosti glede stabilnosti dobav v prihodnje so Luko Koper na žalost že začeli zapuščati dolgoročni partnerji. Včerajšnja novica, da je Daimler-Benz preusmeril vlake z avtomobili iz Madžarske v nemški Bremerhaven namesto v Koper, je del trenda, ki se je začel obračati proti slovenskim logistom.

V ozračju negotovosti glede začetka gradnje DK2 pa je drugi največji ladjar MSC (del 2M Alliance) septembra lani kupil 45-% delež kontejnerskega terminala v Trstu. Tam namerava z investicijskim vložkom v povečanje zmogljivosti terminala podvojiti obseg pretovora.

Če gre dol Luka Koper…

Če je bil namen ministra za infrastrukturo in Slovenskih železnic, da s povzročeno krizo odženejo tovor iz Slovenije, jim to izvrstno uspeva. Fantje si lahko čestitajo.

Vendar pri tem ne vidijo, da si s tem režejo vejo, na kateri sedijo. Država bo za Tovorni promet v okviru holdinga Slovenske železnice, ki jih želi prodati avstrijskim železnicam (ÖBB), zaradi tega iztržila bistevno manj. Podjetje je vredno toliko, kolikor lahko dolgoročno ustvari denarnega toka.

Pretovor čez Luko Koper pomeni približno 50% prihodkov od prevozov, ki jih ustvari SŽ Tovorni promet. Če gre dol Luka Koper, gre z njo dol tudi SŽ Tovorni promet.

In drugič: ker bodo železnice stagnirale, bo šlo več tovora na ceste — to pa pomeni še več gneče, še več zastojev, še več takih nesreč kot prejšnjo soboto. In seveda še večje stroške za vzdrževanje avtocest.

Je komu gladko vseeno?

Očitno tukaj nekdo ne razmišlja s pravo glavo. Ali pa mu je gladko vseeno. Kajti na mestu, ki ga trenutno zaseda, je itak samo začasno in mu je vseeno, kaj se bo na njegovem področju dogajalo čez en mesec ali eno leto ali čez 10 ali 50 let.

Ali pa je v igri še kak drug razlog, da fantje to počnejo?

Širša javnost se ne zaveda, da je teoretična zmogljivost obstoječega 1. tira Divača–Koper že danes več kot 30% časa presežena. Ali drugače rečeno: že danes po tem tiru tretjino leta vozi več vlakov kot je teoretično možno ali dopustno. Zato tiri pokajo in zato zaradi popravil in vzdrževalnih del SŽ vedno pogosteje zapirajo to progo.

Naj povem, da v tujini — v normalnih državah — začnejo povečevati kapacitete železniških prog že takrat, ko so zasedene šele 70-%. Pri nas pa smo že tretjino čez 100-% zasedenost!

Narobe svet

In še nekaj. V normalnih zahodnoevropskih državah imajo prometne strategije in politike, ki gledajo desetletja naprej in predvidevajo razvoj infrastrukture glede na potrebe v prihodnosti. In v vseh državah, pa naj bodo to normalne zahodnoevropske ali nove članice EU, železniško infrastrukturo vedno gradi država. Z javnimi sredstvi. Nemškim in avstrijskim železniškim operaterjem — Schenkerju in RCA — se ni treba ubadati s tem, ali potrebna železniška infrastruktura bo ali ne bo. Zagotavlja jo država. Ukvarjajo se s svojim poslom — torej iskanjem in prevozom tovora.

Samo v Sloveniji pa je narobe svet.

Naš narobe svet pa se kaže tudi v razrezu sredstev Operativnega programa 2016–22, ki namenja denar za modernizacijo železnic povsod — samo ne tam, kjer je resnično ozko grlo.

Je komu jasno, zakaj je nacionalna prioriteta modernizacija prog Zidani most–Celje, vozlišče Pragersko, Zidani most–Dobova, ne pa DK2? Zakaj bomo te odseke — z javnimi sredstvi in s sredstvi EU — modernizirali prednostno? Zakaj smo na evropske razpise za kohezijska sredstva prijavili te projekte, nismo pa (uspešno) prijavili projekta DK2? Ali DK2 namerno tako šlampasto pripravijo, da ne more uspeti?

Če ne bo DK2, potem ni nobene prednostne potrebe, da vlagamo v nadgradnje ostalih odsekov. Ti projekti lahko počakajo. Večina železniškega tovornega prometa v Sloveniji ima namreč izvor ali ponor v Kopru.

Luka naj si zgradi DK2 sama?!

Zdaj bo seveda kdo rekel, naj si Luka Koper sama izgradi DK2 — tako kot nekoč obstoječi prvi tir —, če je tako pomemben zanjo.

Ampak to je tako kot če bi rekli, naj si največja pristanišča v Evropi — Rotterdam, Antwerpen, Hamburg, Marseille, Amsterdam —, pa tudi Trst, Benetke, Tržič, Ravenna sama izgradijo železniške povezave. Ste že kdaj slišali za takšne zahteve kjerkoli? Ali da si železniški operaterji izgradijo tire?

Resnici na ljubo, Luka Koper bo plačala približno polovico stroškov gradnje DK2 — če bo do tega kdaj prišlo — s plačevanjem koncesnin in dividend državi. Preostanek bodo plačali logisti s pristaniškimi pristojbinami, vsi skupaj pa z drugimi davki, ki jih zaradi svoje dejavnosti plačujejo državi. Da o 4.000 delovnih mestih, ki že zdaj neposredno in posredno živijo od pristaniške dejavnosti, in 8.000 zaposlenih na SŽ sploh ne govorim.

Zakaj torej naši odgovorni odganjajo tovor iz Slovenije, medtem ko se sosednje države tako borijo zanj? V čem je logika?

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v sredo, 3. februarja, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Ali minister in Slovenske železnice namerno odganjajo tovor?. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.