Rdeči križi in težave s podjetniško humanitarnostjo

2.2.2016 / 06:08 Komentiraj
Brez prenove je vseeno, katera gospa ali gospod poveljuje RKS. Struga bo bolj ali manj suha, a voda ne bo gnala mlina.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Bi si lahko kdo drug kot Švicar izmislil humanitarno organizacijo, ki bi bila pravočasna, natančna in učinkovita? V nobenem primeru ne: moral je biti Švicar, mlad in vzgojen v empatični družini, ki ji je bilo veliko do skupnosto in ne samo do lastnega bogastva, vizionar, vztrajen in pripravljen zastaviti vse za pravičen cilj, s katerim bi lahko pomagali tisočim žrtvam v vojnih razmerah.

Henry Dunant je idejo oblikoval v zelo preprosto načela: usposobljeni prostovoljci, vključeni v društva, ki jih države prepoznavajo kot svoje prve pomočnike v humanitarnih zadevah in so pri svojem delu deležni posebnega statusa vseh v spopadu udeleženih strani. Ločijo se od drugih, nimajo orožja, njihov ščit je njihov znak: enakokrak rdeč križ na beli podlagi. S takšnim znakom so označeni tudi objekti, vozila in vse potrebno osebje, vključno z duhovniki, če so del vojaških enot. Delujejo po načelih humanosti, nepristranskosti, nevtralnosti, neodvisnosti, prostovoljstva, enotnosti in univerzalnosti.

Posebni status

Enakovredno in glede na okoliščine se uporablja tudi rdeč polmesec na beli podlagi in še tretji znak, rdeč romb na beli podlagi, ki lahko vsebuje bodisi rdeč križ ali polmesec ali oba ali nobenega.

Poleg Mednarodnega odbora Rdečega križa so se sčasoma oblikovala nacionalna društva, združena v Mednarodno federacijo nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Naloga društev je, da v obdobjih miru razvijajo svoje delovanje in delovanje federacije, pomagajo pri naravnih in drugih nesrečah in sodelujejo v vseh oblikah upravljanja Mednarodnega gibanja (države, Odbor, Federacija). V razmerah oboroženih spopadov ali vojn je Odbor tisti, ki ima vodilno vlogo kot prvi odzivnik s humanitarno in medicinsko pomočjo. Obiskuje zapornike, povezuje družinske člane, varuje načela mednarodnega humanitarnega prava (Ženevske konvencije in dodatnih protokolov) ter opravlja druge naloge humanitarne diplomacije. Praviloma imajo tako nacionalna društva kot Gibanje poseben status v skladu z nacionalno zakonodajo in v skladu s statuti mednarodnih organizacij. Praviloma imajo tako nacionalna društva kot Gibanje poseben status v skladu z nacionalno zakonodajo in v skladu s statuti mednarodnih organizacij.

Humanitarnost kot podjetništvo

Po finančni aferi zveze združenj Rdečega križa Slovenije (RKS) se je s podobnimi ali enakimi težavami otepalo 54 nacionalnih društev. Kaj je šlo narobe v Sloveniji, na Balkanu?

Preprosta razlaga: dokler so bila društva vezana na delo prostovoljcev in so imela sorazmerno malo denarnih in materialnih sredstev, so se osredotočala na svoje izvorno poslanstvo.

Potem pa so v 90. izbruhnile balkanske vojne in vse obrnile na glavo: reke denarnih in materialnih sredstev so nenadoma pridrle k ljudem, ki so se še malo prej iskreno trudili po svojih najboljših močeh — zavedajoč se, da je etični kapital največje premoženje nacionalnega društva. Prišli so drugi ljudje, ki so v nenadni poplavi “vsega dobrega” z vsega sveta našli priložnost za svoj pohlep.

In v vse to se je naselila zgrešena ideja nekaterih nacionalnih društev — slovenskemu je bil mentor Rdeči križ Velike Britanije —, da naj nacionalna društva plemenitijo zbrana sredstva v pridobitnih firmah, ustvarjajo dobiček in ga potem skozi humanitarno delo delijo ljudem. Ideja, sprta z zdravo pametjo: pridobitno podjetništvo deluje po povsem drugačnih načelih kot humanitarna dejavnost.

Njuno prepletanje neizogibno pelje v moralni zlom nacionalnega društva v celoti ali vsaj njegovega dela.

Pirc Musar vs. Brunskole

Motijo se vsi, ki trenja med predsednico RKS Natašo Pirc Musar in generalno sekretarko Renato Brunskole — obe sta izkušeni političarki —, opisujejo kot ženski prepir. (Namenoma ne uporabljam slabšalnih seksističnih žurnalističnih izrazov.)

Slovenska humanitarna organizacija, ki bi morala biti po definiciji prva pomočnica vlade v teh zadevah, ima vgrajenih nekaj šibkih, celo pokvarjenih členov: to ni enovita organizacija, ampak je zveza samostojnih območnih združenj, ki so vsako zase država v državi. Vladajo jim lokalni menedžerji, ki so s prstom kazali na zvezo združenj — Jeleniča & Co. —, da so lahko sami na lokalnem nivoju in v senci finančne afere delali podobno.

Leto dni sem sestavljal celotno zgodbo, spleteno iz humanitarnega dela in pridobitnih firm. Preprosto: posli so se načrtovali v gospodarskih družbah z denarjem humanitarne organizacije, kazenske ovadbe pa so bile praviloma podane na osnovi Zakona o društvih — brez enega samega uporabnega člena. Zato je na srečo akterjev ves cirkus izzvenel v prazno.

Takratna javna tožilka ga. Zdenka Cerar mi je rekla: “Veste, zgodba ima toliko listinskih dokazov, da bo postopek zelo dolgo trajal, ampak sodišča o morali sploh ne razsojajo.”

Ob spremembi Zakona o Rdečem križu Slovenije bi lahko vlada postavila stvari na svoje mesto — torej oblikovala enovit RKS in območna združenja preoblikovala v obliko dela. Toda zadeva ni nikogar zares zanimala.

Predebeli rtič

Drugi najšibkejši člen je Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič.

Po nastopu mandata aprila 2003 mi je glavna računovodkinja povedala, da jeseni ne bo več denarja za plače zaposlenih. Pripravljen je bil sanacijski načrt za krizno upravljanje. Nihče ni bil vesel, toda nikogar nismo odpustili in počasi zlezli na zeleno vejo. Mandat sem zaključil z nekaj milijoni evrov v skladih in s pozitivnim poslovanjem zdravilišča.

Nasledniki — predsednik Borut Miklavčič in generalni sekretar Janez Pezelj — so denar vrgli v črno luknjo: namreč za še en nepotreben hotel na Debelem rtiču. Z bogato dediščino sta dobila tudi natančen izračun, zakaj se investicija ne more iziti. Verjetno sta imela sama drugačne misli. Prav tako glavni odbor in drugi, ki so projekt odobrili.

Za Debeli rtič sta obstajali dve rešitvi: prva je bila obnovitev paviljonov, pokrit zunanji bazen in telovadnica ter gradnja podružnice Centra Dolfke Boštjančič za regijo — tako bi dvignili strokovno raven zdraviliškega kompleksa —, druga pa prodaja vsega skupaj in naložba v razvoj nacionalnega društva in humanitarnih centrov v mestnih občinah, ki bi skrbeli tudi za območna združenja v svojem okolišu.

Zdravilišče je kamen spotike, izvir podtikanj, sumov in dvomov ter nenehne knjigovodske kreativnosti. Pogosto bi bil najem hotela, centra šolskih in obšolskih dejavnosti ali zdravilišča cenejši od vseh stroškov dela in vzdrževanja ter financiranja zdravilišča.

Prenova

Tretji najšibkejši člen so programi.

Notranji kanibalizem (Območno združenje RK Ljubljana proti RKS) na področju prve pomoči je vplival tudi na znižanje kriterijev Strokovnega centra, v katerem je dr. Uroš Ahčan s sodelavci opravil prenovo področja tako temeljito, da bi to lahko bil izvozni artikel RKS. Imeti lepe rdeče uniforme ni dovolj. Več zaleže znanje v glavah in bel trak z rdečim znakom na rokavu.

Šibkih členov in zamujenih priložnosti je še veliko. Potrebna je prenova, ki se bo ozrla k Dunantovim koreninam in sedanjim zgledom Pedra Opeke in Mohameda Junusa in ki bo tudi upoštevala migrantski eksodus in priprave na morebitno vojno. 

Brez tega je vseeno, katera gospa ali gospod poveljuje RKS. Struga bo bolj ali manj suha, a mlina voda ne bo gnala. Dokler bo RKS šibak, se bo dogajalo vse tisto, čemur je nasprotoval že Oscar Wilde: filantropizem belega človeka, ki služi samopromociji in nikogar ne rešuje.

Napoved? Dokaj slaba.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE