Fenomen Jelene Aščić je fenomen zmerjanja in zagovarjanja Jelene Aščić

“In medtem, ko se vlada in ljudstvo ukvarjata z migranti, pašteto in komedijo, vodja opozicije snuje svojo vojsko.”

To je stavek, ki ga je izrekla novinarka TV Slovenija Jelena Aščić v sobotnem Utripu (11:16–12:09) in zanj na družbenih omrežjih pokasirala niti ne anonimne žaljivke kot “kuzla lažniva” in TW pripombo Janeza Janše osebno: “A novinarka @Jelena_Ascic pa lahko nemoteno laže in blati? Kdo ustanavlja lastno vojsko?”

Odvetnica Lucija Šikovec Ušaj, nedavno uvrščena med Top 10 vplivnih slovenskih pravnikov, pa je ibidem zlohotno objavila: “to so migranti… nikoli integrirani!”

LŠU sem že kdo ve kdaj blokiral. Na živce mi gre njeno pravičniško pizdenje na družbenih omrežjih. Niti malo se mi ne zdi produktivna ali kaj šele zabavna. Ne rabim takih informacij.

Na živce pa mi gre tudi pravičniško pizdenje v medijih. Recimo na Televiziji Slovenija. Recimo takšno, kot si ga je privoščila Jelena Aščić v dotični oddaji.

Mnenju morate biti dorasli

Desničarji so skratka zmerjali in žalili Jeleno Aščić na Facebooku in Twitterju.

Jah, grozno, svoboda govora pa to, ampak kaj hočemo. Nobena žrtev zmerjanja in žaljenja še ni umrla, niti je ni bilo treba odpeljati na nujno psihiatrično pomoč. Navadite se na FB Sodomo in TW Gomoro. Če imate slabe živce in želodec, potem se tega pač ne boste šli. Temu morate biti dorasli.

Opinion? You can’t handle an opinion!

Mnenju morate biti dorasli. Že svojemu — kaj šele mnenju drugih.

Jeleni Aščić bi njen delodajalec naredil večjo uslugo, če bi jo urednica poklicala na zagovor in ji razložila nekaj resnic o novinarskem življenju, kot pa da so jo šli javno branit pred napadi/izpadi in bentit nad sovražnim govorom.

Zakaj bi se človek sploh zmenil za nekoga, ki mu ni blizu in ki mu reče “kuzla”? Zakaj bi se medijska institucija zmenila za nekega outsiderja, ki njeni varovanki reče “kuzla”? Katera institucija je komu rekla “kuzla”? Nobena. To je rekel nek idiot, ki ga sploh nočemo poznati.

Fenomen in simbol

Jelena Aščić je neverjeten fenomen. Ne ona osebno, seveda, ampak kot simbol novodobnega slovenskega novinarstva.

Pred manj kot petimi meseci so Aščićevo preračunljivo kolegialni mediji zaščitniško branili kot sfabricirano žrtev čistk na TVS: češ, mečejo jo iz službe, češ, ker je čefurka, češ, najprej so prišli po Jeleno, češ, apokalipsa.

V resnici pa so jo samo prerazporedili in ji dali druge naloge. Recimo to, da naredi Utrip.

Pa naredi Utrip in pokasira gnojnico. In jo že spet branijo kot žrtev tako imenovanega sovražnega govora, ki so ga oni sami — z žrtvijo vred — v bistvu sprovocirali in sproducirali.

Glejte, srčki, ne živimo v časih pisem bralcev, ampak družbenih omrežij. Če seješ nepomembne, a neprofesionalne drekce-pekce, žanješ socialno, a irelevantno gnojnico. Roka roko umaže.

To raje povejte svojim novinarjem. Natrenirajte jih, da se ne bojo delali uboge revčke, če se bo kdo ob njih spotikal. Make them tough.

Kot rečeno: “zlepa ali zgarda”

Karkoli že si mislimo o ideji nacionalne garde, dejstvo je, da stavek, da “vodja opozicije snuje svojo vojsko”, že jezikovno gledano ni izjava, ki bi si jo novinar smel privoščiti v oddaji, ker je ne more kontekstualizirati kot relevantno mnenje. Vsaj ne bolj kot če bi tvital. To pa ne bi smel biti domet TVS.

Sam podobno kot Srečo Zajc mislim, da je ideja nacionalne garde praktično in finančno neizvedljiva in da je taka vojaška enota tudi varnostno in politično nepotrebna.

Še več! Razmišljati o ustanovitvi 25.000-glave garde je naravnost absurdna in v najboljšem primeru spada na seznam nice-to-have stvari, ki bi si jih lahko privoščili, če bi se država valjala v denarju in drugih resursih.

SDS je idejo lansirala, ker rada drek meša — namesto da bi ga s konkretnejšimi in pomembnejšimi plani skidala iz domnevnega Avgijevega hleva.

Kot ponavadi pa je mimo usekala tudi s stališča komuniciranja. Ker kaj pa so pričakovali, če začnejo mahati Slovencem — pa ne samo potencialnim rekrutom — z domoljubjem kot kriterijem za status gardista. Ali si lahko predstavljate vojaka, ki ne bi bil domoljub? Jaz si ga ne in si ga niti nočem.

SDS je malo nora stranka — vendar po mojem spet ne tako nora, da bi verjela, da bi lahko ostala za vedno na oblasti, ko/če bi spet enkrat zmagala na volitvah in nekako ustanovila nacionalno gardo.

Rad bi skratka spomnil pripadnike in privržence sedanje vladne koalicije, da bi tako imenovana “Janševa” ali “Hojsova” garda nekega dne zagotovo postala “Cerarjeva”, ”Židanova”, “Erjavčeva”, “Mesčeva” ali pač iks-ipsilonova. Grem stavit, da potem ne bi več bili tako zelo proti.

Sicer bi si bilo zelo zabavno predstavljati to vnaprej stigmatizirano “SDS-ovsko” gardo, kako preganja in zapira člane Združene levice in izvaja stoječe ovacije za svoj orkester v Kinu Šiška, ko bi Simona Karduma končno zamenjali s Tonetom Krkovičem.

Ampak to je seveda fikcija, ki jo ponujam slovenskim would-be Monty Pythonom. Kolikor vidim okrog sebe, jih je zelo veliko in delajo leteči cirkus tudi v informativnem programu TVS, ne samo v tistih butastih satiričnih oddajah, ki se samo njim zdijo smešne.