Nič ni bolj demokratično od podna. Daniela je enako referendumska večina.

14.1.2016 / 06:06 Komentiraj
Nerodno, da LJ ni Bizovik. Čemú skromnost? Jankoviću se Ludvik XIV. začne in konča pri pehotnih brveh. Ni vsak za vse.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Vsake toliko se zaobljubim, da se ne bom več predajal ljubljanopizdenju, pa vedno znova podležem. Spet se je nabralo. 

V času adventnih bakanalij sem znova ugotovil, da Ljubljana ni najlepše mesto na svetu, temveč je najlepša vas na svetu. Vonj po čevapčičih, zvoki Dalmacije, Banja Luke in Šentjerneja pod svetlobnimi efekti, ki jim županska artikulacijska fonetika tako ljubko reče “lučke”, privabljajo v mesto slovensko podeželje in mestno periferijo. Ljubljana postane gasilska veselica. Bigger than Bizovik!

Staremu mestnemu jedru za pol meseca zavlada diktatura ruralnega materialističnega kiča. Rekord je bil dosežen tisti večer, ko je Ivan Zak dahnil Obriši suze in so Begini zapeli Napala me s leđa. Koncentracija spider smučarskih jaken in moških blont pramenov à la Fredi Miler, ki so jih v mesto uvozili atiji s podeželja, je bila tisto noč največja. Še dobro, da je bil mraz in so kroksi ostali doma.

December še zdaleč ni edini tak čas. Tudi v poletnih mesecih smo na Kongresnem trgu doživeli uzurpacije javnega prostora s strani pogrošne kulture — in to celo plačljive.

Izvoz v Šiško

Ljubljanska kulturna politika je zabredla tako daleč, da se moram opravičevati, da nisem hohštapler, ker se mi muzika, s katero me prav tako zastonj in za mojo dobro voljo posiljujejo v trgovskih centrih, ne zdi uglašena z mestnim centrom. No, mogoče bom izpadel še ksenofob, če bom kritiziral artiste, ki jih v napovednikih za županovo novoletno fešto oglašujejo kot balkanski turbofolk.

Pri tem seveda ne gre za poreklo, temveč zgolj in samo za turbo pogon. Ferus Mustafov, Vlatko Stefanovski, Salif Keita ali Dulce Pontes bi me navdušili. Pa najbrž nisem edini.

Verjetno bi se moral kot rezident najlepše vasi na svetu zadovoljiti s tem, da je mestna uprava urbano kulturo izvozila v Kino Šiška. Občinska gesta, ki je mestu omogočila prostor za urbano kulturjenje, je sicer hvalevredna, če se ne bi po sili razmer sprevrgla v rezervat za vsebine, ki bi lahko pripadale tudi centru. Vedno bolj tudi za tiste ljudi.

Kot da bi se mesto sramovalo svoje urbane identitete — kolikor je sploh še kaj ima. Kot da Ljubljana ne more ostati mesto in biti kot taka všeč ljudem, ki jo prihajajo obiskovat od drugod. Kot da bi ji bilo nerodno, ker ni Bizovik.​

Pop’s place? Plestenjak?

Kdo pa sploh so meščani? Je to tista elita, ki je bila v decembru zbrana na otvoritvi Raspopovićeve ta nobel hamburgerdžinice? Standup komiki iz Velenja? Kandidatke za miss Krvavca? Plestenjak? Mestni kralji betona in drugi poslovni partnerji Ljubljane? Je to županovo volilno zaledje, ki v socialističnih blokih vedno bolj uvelih predmestij fura svoj jugonostalgični safr? 

Ob pogledu na kulturno ponudbo centra bi rekel, da oboji. Eni in drugi namreč vibrirajo na ravni splitskega 4/4 ritma à la Daniela.

Pa se za trenutek prepustimo hipotezi, da je nekdo iz pristojne službe na MOL opravil raziskavo in skompiliral letošnjo zgodbo, ki po načelu “za vsakega malo, veliko za vse” obsega tudi Modrijane, Joksimovića, Učiteljice, Ivana Zaka, Begine… Pri tem se je potihem skliceval na institut demokratične večine, ki je itak mrzli bratranec všečnosti.

V tem smislu ima prav. Ker kaj je bolj množičnega od množičnega podna? Verjetno nič. Severina je enako referendumska večina.

Ludvik XIV.

Sploh pa se nikomur ni treba sklicevati na všečnost in demokracijo. Pri zvočni kulisi mesta pogrešam več samozavesti in razsvetljenega absolutizma. Če župan na pamet določi, da je fino imeti na vsake volitve po eno novo pehotno brv čez Ljubljanico, bi lahko z enakim megalomanskim navdušenjem poskrbel še za podobno kulturno izkušnjo. Čemú taka skromnost? Očitno se mu njegov Ludvik XIV. začne in konča pri arhitekturi. Ni vsak za vse.

Da Ljubljano servilno zavijajo v zvoke podeželja, je nekaj skrajno malomeščanskega in nesamozavestnega. Kot da bi se mesto sramovalo svoje urbane identitete — kolikor je sploh še kaj ima. Kot da Ljubljana ne more ostati mesto in biti kot taka všeč ljudem, ki jo prihajajo obiskovat od drugod. Kot da bi ji bilo nerodno, ker ni Bizovik.

DJ Ötzi

Si predstavljate, da bi dan pred novim letom na dunajskem Stephansplatzu DJ Ötzi krulil svojo Anton aus Tirol, ker je med obiskovalci mogoče kak hribovec? Na drugem odru pa bi vrteli turški disko, ker bi župana skrbelo, da bodo volilci užaljeni, ker zven žura ne vsebuje perzijskih brenkal? Najbrž ne. Ker se Dunaj zaveda, kaj spada pod après ski šotor in kaj na osrednji mestni trg.

Prepričan sem, da je skupni imenovalec možno in treba dvigniti na višji nivo. Za lučke in nastopajoče gre iz mestnega proračuna (brez donatorjev) približno pol milijona. Prepričan sem, da se za ta denar da ustvariti presežek, ki bi bil vreden mesta. Ne vsak dan, kak dan pa že. Mogoče bi prišli poslušat [vstavi po navdihu] tudi iz Zagreba in Trsta ter z Reke in Dunaja?

In seveda — da ne bo zamere — tudi iz Bizovika, Guncelj in Turjaka.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE