Primer Lah in MB zgodba o nezreli demokraciji
Koliko je danes še vreden argument mariborskega župana dr. Andreja Fištravca o Damjanu Lahu, ko se je izkazalo, da se ta izmika vročevalcem in mu zato sodišče še vedno ni moglo vročiti sodbe zaradi zlorabe položaja, na katero je bil na okrajnem sodišču obsojen konec novembra?
Primer Lah bo 21. januarja absolutno zastaral.
Že prej je bil Fištravcev argument vreden zelo malo, danes pa še manj. Damjana Laha si je izbral za direktorja mestne uprave MOM in celo vodjo kabineta, pomisleke zaradi sodnih postopkov proti njemu pa je pred javnostjo zavračal in branil svojo izbiro.
MB Snaga ne čisti pred svojim pragom
“Na podlagi zbranih informacij in osebnih preverjanj ob različnih dneh in urah je vročevalec ugotovil, da ga na naslovu stalnega bivališča ni bilo ne v obdobju od sredine decembra do božiča, niti ne po božiču. Čeprav je v napovedi pritožbe navedel, da bo za praznike že prišel iz Bosne in da bo dosegljiv ravno na tem naslovu. Prav tako se je zaman trudil drugi vročevalec, ki ga je iskal na seji nadzornega sveta Snage v Mariboru. Izkazalo se je, da je Lah kot predsednik nadzornega sveta za 21. december sklical sejo, a se je ni udeležil.”
Lahove mednarodne skrivalnice — z edino agendo, da bi primer zastaral — postavljajo v čudno luč tudi županovo verodostojnost za nazaj. Lani je gospod znova požel podporo občinskih struktur, postal je namreč predsednik nadzornega sveta Snage.
Fištravec je svoje zaupanje vanj gradil na naslednji obrambi in postopke proti direktorju mestne uprave in predsedniku nadzornega sveta občinskega podjetja, ki je odstopil, opravičeval takole:
“Za mariborskega župana to dejstvo ni sporno, saj meni, da je v stanju demokracije, v kakršnem je Slovenija, zanj negativna referenca zgolj pravnomočna obsodba. ‘Tudi v primeru moje ovadbe bi v normalni demokraciji to bilo dovolj, da bi človek odstopil z javno pomembnega položaja. V nerazviti demokraciji, kjer se policija, tožilstvo in sodišča uporabljajo za politično obračunavanje, pa temu žal ni tako,’ je dejal Fištravec.”
“Lah je sicer priznal, da je bila njegova odločitev za prihod zaradi omenjene preteklosti težka, a je svojo moralno in etično držo z odstopom z mesta generalnega sekretarja že pokazal. S tem pa, je danes zatrdil, nikakor ni priznal svoje krivde, pač pa je organom pregona omogočil, da opravijo svoje delo.”
Popoln demanti
Župan torej izhaja iz argumenta o nezreli demokraciji: v njej zato ni treba odstopiti ali se odpovedati kandidaturi za neko funkcijo, ker demokracija tako ali tako ne deluje. Če bi, bi odstopil celo sam.
Zato je edini merodajni kriterij pravnomočna obsodba. Ko si obsojen, si neprimeren. Če nisi, pa lahko za vedno ostaneš žrtev pravosodnih organov in organov pregona.
Lahovo skrivaštvo je lep primer čistega, tako rekoč popolnega demantija: do pravnomočne obsodbe ne bo prišlo zaradi taiste nezrele demokracije, v kateri župan brani svojega izbranca, ki se izmika dvigu sodbe.
Lah je bil obsojen na enoletno pogojno zaporno kazen s štiriletno prepovedjo opravljanja javnih funkcij. Tako se je izkazalo, da je glavni generator nezrelosti demokracije pravzaprav županova fiktivna teza o nezreli demokraciji. To že samo po sebi zveni kot teorija zarote. V skladu s tem lahko vedno kdorkoli reče, da policija, tožilstvo in sodišče rovarijo proti njemu, nedolžnežu. Kot je to počel in še vedno počne njegov predhodnik Kangler.
Pa še to: temeljno vprašanje bi moralo biti, kdaj bo Lah — “najboljši kader”, kot ga je Fištravec označil ob imenovanju — razrešen kot šef Snaginih nadzornikov. Da ne bomo ugotavljali, kako nezrela je mariborska občina tudi na tej točki nehigieničnih pojmov o demokraciji.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v petek, 8. januarja, pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.
