Planica še ni dokončana: Peter Prevc zdaj rabi 300-metrsko skakalnico

Peter Prevc je na novoletni skakalni turneji zmagal tako prepričljivo, da je s prizorišča zadnje, četrte tekme v Bischofshofnu tako rekoč pobegnila vsa neslovenska gledalska arena. Težko so preboleli, da je prvi in absolutni zmagovalec vseh štirih skakalnic Slovenec. Videli smo razliko v reagiranju občinstva, ko je veter v hrbet Prevcu vzel prvo zmago in jo omogočil sicer ves čas slabšemu konkurentu.

Prevc je ponovil uspeh pred 19 leti morda še nekoliko bolj “norega” Primoža Peterke. Prevc je namreč bolj miren, umirjen, skop v besedah, zato pa logičen, lapidaren, bistven. Ni pesnik, ni romantik, ni šarmer. Težko si ga predstavljam v disku, še manj na kakšnem koncertu klasične glasbe. V opero bi najbrž šel samo na silo, zvezan…

Kobra

Prevc je postavil na glavo vsa pretirana pričakovanja športnega občinstva, da bo zmagal kdo drug — morda kak Nemec, Avstrijec, Norvežan, samo on ne. Ampak tekmovalci so natanko vedeli, da je boljši od njih nasploh in posamezno. Prevc je bil kot kobra: pičil je vse okoli sebe, da so otrpli čakali svoj konec.

V teh dneh, ko je spričo praznikov, selitev, treningov, kvalifikacij, tekmovanj, vzdušja in spopada z najbolj purgerskim športnim občinstvom na svetu, popolne koncentracije ni rabil samo za vrhunsko fizično pripravljenost, temveč predvsem za stabilnost duha in osebnosti.

Ne samo najboljši

Peter Prevc ni samo najboljši, ampak tudi najpametnejši. Vidi več, zna več in ima še več poguma, kot ga kaže.

Z njim sem se srečal samo enkrat in samo za minuto. Bilo je na predzadnji podelitvi priznanj športnik leta v Cankarjevem domu decembra 2014. Srečal sem ga na sprejemu v veliki sprejemni dvorani in ga vprašal, ali ga lahko nekaj vprašam. Malo čudno je pogledal, ampak je rekel, da ja.

“Kako daleč bi lahko skakali?”

Ni potreboval niti sekunde za premislek: “Tako daleč, kot bojo velike skakalnice!”

“Bi skočili 300 metrov?”

“Bi, ja!”

Prevc je kot Beethoven

Bil sem tiho. Povedal je vse v manj kot minuti. Absorbiral je ves svet skakalnega športa s pogumom in vizijo, ki jima športna birokracija ne more niti slediti niti ju upoštevati. Nordijski center v Planici je za Jelka Grosa in njegov Zavod za šport Republike Slovenije Planica končan.

Planica pa še ni končana: manjka letalnica za 300 metrov.

Ampak s Petrom Prevcem je nekako tako kot s skladateljem Ludwigom van Beethovnom, kot ga je v svojem kratkem nagovoru Beethovnova gluha ušesa na dunajskih javnih vajah za Schönbergovo Komorno simfonijo pod skladateljevim dirigentskim vodstvom v Konzerthausu leta 1919 prepoznal slavni arhitekt Adolf Loos: “Ni bil Beethoven gluh. Gluhi so bili vsi drugi!”

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu v četrtek, 7. januarja, pod naslovom Peter Prevc bi skakal 300 metrov. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.