Totalna razprodaja: ali razprodajamo tudi dušo?
Po novem letu je napočil čas razprodaj. Ob vsesplošni gonji za poceni artikli in stremljenju k temu, da bi nakupili čim več in ob tem tudi čim več privarčevali — kar je samo po sebi kontradiktorno — se porodi tudi vprašanje o naših vrednotah.
Ali na razprodajah razprodajamo tudi dušo?
Prejšnji teden sem bila v Londonu. Zvečer sem v znanem supermarketu doživela šok: ko so zaposleni na police prinesli “reduced” artikle, ki jim istega dne poteče rok, in to oznanili po zvočniku, se je kar naenkrat pojavila čreda nakupovalcev, ki so dirjali proti oddelku z znižano hrano.
Povsem razumem, da si človek želi kdaj pa kdaj privoščiti dobroto, ki sicer stane več kot je vredna — recimo dimljenega lososa, školjke v vinski omaki ali morda kak eksotičen sir —, ne razumem pa ljudi, ki so slepo grebli po polici in metali v košaro vse, kar jim je padlo pod roko: razne omake, dodatke k solatam, razmrcvarjene koščke pohanega piščanca, pretlačene olive in podobno.
Pohlep
Ni torej šlo za lakoto, za skrajno silo pomanjkanja in superlakote, v kateri poješ, kar pride pod roke. Ljudje, ki so se spotikali en čez drugega in se skorajda stepli za uboge pomečkane saussage rolls, še zdaleč niso delovali obubožano. Šlo je za golo priložnost, kjer se je hitro pokazalo, kdo je pohlepen in kdo pada na znižanja.
To mi je dalo misliti. Sama ne bi mogla reči, da sem katerega od teh znižanih artiklov obupno potrebovala, zato sem se odločila, da se odstranim s prizorišča bitke. In verjemite, ni šlo hitro. Za mano se je medtem nabrala dolga vrsta pohotnih nakupovalcev!
To me je spomnilo na klasične razprodaje in na potrošniško logiko, ki ob njih vlada. Ko so oznanili vrtoglavo znižanje cen v znani trgovini z oblačili, so se ljudje drenjali pred vrati že dve uri pred odprtjem! Zakaj? Za kaj? Je sploh pomembno, kaj kupujejo? Ali te kose oblačil res potrebujejo? Ali pa gre samo za potešitev sle? Daje dejstvo, da vam je uspelo nekaj kupiti za pol manj, kot je bilo vredno dan prej, tolikšno zadoščenje? Se vam zdi, da ste s tem prelisičili sistem? Glede na to, da so marže v trgovinah ponavadi več kot 70 procentne, verjetno ne. Trgovci so vedno v plusu!
Edini smisel
Zame osebno je na razprodajah edino smiselno, da si človek kupi nekaj, kar sicer veliko stane, vendar da to res potrebuje. Recimo zimsko športno obutev in oblačila, kos pohištva in podobne stvari.
Zaboli pa me, ko vidim, kako ljudje grabijo po kosih povsem običajnih oblačil samo zato, ker so znižana in jih verjetno ne bodo oblekli več kot dvakrat. V eni izmed prodajaln z modnimi oblačili in dodatki sem morala skakati v stilu ristanca med puloverji, kopalkami in nakitom, ki se je valjal po tleh. Verižice brez zaponke, strgane majice, uničene torbice… Le zakaj bi kdo hotel kupiti nekaj takega, pa četudi stane toliko kot en sendvič?!
Motivacija ne, opomin ja
Najbolj varljivo pri znižanju cen je to, da ljudje na koncu privlečejo domov goro stvari, ki jih sploh ne potrebujejo. Začne se z večerno obleko, ki je res must have. Nakar se izkaže, da kupci nimajo niti čevljev niti torbice za zraven, zato kupijo še to dvoje. Potem naredijo še krog, dva po trgovini za vsak slučaj, ko jih inspirirajo še kavbojke, ki so oh in sploh super, samo žal dve številki premajhne, ampak ni problema: tako poceni so, da se jih splača kupit.
Zanima me, koliko takšnih kavbojk je bilo zares kdaj nošenih in kateri ženski na svetu so razprodaje dale motivacijo za hujšanje. Jaz ne poznam nobene.
In priznam: tudi v moji omari so veličastne super hlače, ki mi bodo enkrat prav. Tam so že nekaj let. Ne morem se prisiliti, da bi jih vrgla stran ali podarila nekomu, ki mu bodo prav. Tam so, motivacija pa kljub vsemu niso. Imam jih za opomin.
Zato tudi vam predlagam, da sklenemo enkrat za vselej premirje s to razprodajno norijo in kupujemo od zdaj naprej res samo stvari, ki jih res potrebujemo.
Sama nekaj dni pred razprodajo preverim ponudbo in preskusim oblačila — tista, ki jih potrebujem, recimo nepremočljive zimske hlače —, kupim pa jih, ko so znižana. Če jih nimajo več — ali tudi če nimajo več moje številke —, enostavno odidem.
Ja, potrebna je močna notranja volja, vem, hehe.