Ali je krize res konec?

Ena od optimističnih misli ob začetku novega leta je bila tudi ta, da se je Slovenija končno pobrala iz krize. Ekonomski kazalci so dobri. Pričakovati je, da bo Slovenija končno ekonomsko okrevala. Skratka, v novo leto da lahko zremo optimistično in zadovoljno, saj nam je v letu 2015 uspelo postoriti veliko dobrega.

Temu sicer nočem oporekati. Vsaj ne na načelni ravni. Se pa seveda zaplete, ko se od občega govorjenja spustimo na realna tla. Slovenskega vsakdana. Kjer se tovrstne optimistične napovedi velikokrat zdijo popolni dokaz o izgubi stika z realnostjo. Realnostjo, v kateri morajo živeti in preživeti navadni Slovenci in Slovenke.

Na tej vsakdanji preživetveni ravni stvari še zdaleč ne delujejo tako urejeno, obvladano, enosmerno pozitivno itd. Niso takšne, kot bi morale biti. In navadni Slovenci in Slovenke se tega zavedajo. In skladno s tem tudi delujejo. In razsojajo. Zadnji referendum je to povsem jasno pokazal.

Argumenti in protiargumenti

Skratka: krize še niti slučajno ni konec. Ker je kriza, ki jo imamo v Sloveniji, več kot samo ekonomska kriza. Je tudi socialna kriza. In politična. In moralna.

Izboljšani ekonomski kazalci morda res lahko nekaj povejo o tem, da se stvari v slovenski ekonomski sferi popravljajo. Ne govorijo pa nič o tem, kako je s krizo v vseh drugih sferah slovenske družbe. Kar je seveda problem.

Običajni argument proti takim razmišljanjem je teza, da se bo Slovenija izkopala iz ekonomske krize šele potem, ko bo to samo po sebi avtomatsko pripeljalo do rešitve problemov v drugih sferah družbe. Tudi v socialni sferi (“manj bo revščine…”), politični sferi (“parlamentarna demokracija bo delovala bolje…”) in moralni sferi (“ljudje se bodo vrnili k trdnim moralnim načelom…”).

Avtomatizma ni

To razmišljanje vključuje avtomatizem po tej logiki: če se v ekonomiji stvari slabšajo, se slabšajo tudi v drugih družbenih sferah. Če pa se, obratno, v ekonomiji izboljšujejo, se bodo same po sebi, avtomatsko uredile tudi v socialni, pravni, politični in drugih sferah družbe.

Problem je v tem, da danes že vemo, da tak linearni avtomatizem v družbah ne obstaja. Vemo tudi, da družbe nikakor ne moremo enačiti z ekonomijo, tudi slovenske družbe s slovensko ekonomijo ne.

Kar pomeni: četudi se bo Slovenija ekonomsko izvlekla, to še ne pomeni, da bodo zato kar sami od sebe avtomatično rešeni tudi problemi v sferi socialne države, v sferi politike, v moralni sferi itd.

Rezultat? Raj?

Sloveniji se kaj lahko zgodi nasprotno: da bodo problemi v politični, socialni in moralni sferi po sanaciji ekonomskih problemov ne samo ostali, ampak se bodo celo povečali. Zaostrili. Kar pomeni, da kriza v slovenski družbi še daleč ne bo kar izginila, ker se bodo — če se bodo — nekateri ekonomski kazalci izboljšali.

Ta logika, ki je bila razdelana v 18. stoletju, potem pa vsesplošno sprejeta v 19., z dejanskimi družbenimi procesi nima kaj dosti skupnega. Je pa zaradi splošno sprejete logike ekonomskega determinizma postala del zdravorazumskega razumevanja družbe in družbenih procesov in je še danes prevladujoča.

Rezultat: Slovencem in Slovenkam se zdi povsem logično nekaj, kar se ne bo zgodilo in kar se ne more zgoditi: da bo rešitev ekonomskih problemov namreč prinesla s sabo tudi rešitev problemov v drugih sferah slovenske družbe. Tako rekoč vsi pričakujejo, da se nam bodo po koncu ekonomske krize odprla nebesa. Ali raj.

Kar je že sámo po sebi dovolj, da se bo kriza v drugih sferah slovenske družbe nadaljevala. Celo zaostrila. Kajti pričakovanja o nebesih in raju se ne bodo uresničila.

In spet se bo ponovil že znani scenarij: razočaranje bo naraslo. Nezadovoljstvo in bes pa tudi.

To bo še trajalo

To, da bodo nekateri še bolj bogati kot so že, bo stvar samo še podžigalo. To, da bo parlament še kar naprej deloval domačijsko, tudi. To, da se bodo socialne neenakosti povečale, prav tako. To, da bodo ljudje sistem videli kot napako, seveda tudi. In še bi lahko naštevali.

Skratka: pripraviti se je treba, da bo kljub izboljšanim ekonomskim dejavnikom kriza v slovenski družbi še kar trajala. Se verjetno celo zaostrila. Tega žal nobeni izboljšani ekonomski kazalci ne morejo spremeniti.