Ekskluzivno in enkratno: Pahor prvega prvega privekal v porodnišnico!

Mogoče pa pretiravamo z zgražanjem nad Pahorjevo napovedano udeležbo v Bizovičarjevi oddaji. Mogoče pa je še huje to, da gre 1. januarja dopoldan v ljubljansko porodnišnico čestitat ženski, ki je rodila prvega otroka v novem letu. Z vso medijsko podporo.

Zaradi mene naj kar gre. Lepo od njega. Bilo bi čudaško trditi, da se taka gesta ne spodobi. Ampak zakaj bi morala biti na televiziji? Nespodobno je kvečjemu to, da gre za novico. TVS s tem dokazuje svojo državotvornost in nudi novinarjem obilo možnosti za preigravanje klišejev kot “prijokal” in “privekal”. Sicer pa vam bo vsak priseben urednik rekel, da je to beden news. Mašilo za 1. januar.

Ampak ljudje so s tem očitno zadovoljni. Tako kot s Pahorjem.

Predsednik bi lahko ravnal tako kot nesebični filantropi, ki se izogibajo javni pozornosti in donirajo anonimno. Naj gre Pahor v porodnišnico, ampak brez kamer.

Lepo je biti predsednik. Kot predsednik si lahko privoščiš celo to, da v porodnišnico prineseš mamici šopek rož — kar je sicer prepovedano ali vsaj nezaželeno.

PS: Seinfeld pri Obami, ne Obama pri Seinfeldu

Glede silvestrskega razburjenja v zvezi s Pahorjevim napovedanim nastopom v Bizovičarjevi oddaji in tozadevnimi pripombami iz predsedniškega kabineta, da ni neobičajno in nedopustno, da heads of state nastopajo v komičnih TV programih, priporočam v ogled najnovejšo epizodo web serije Jerryja Seinfelda Comedians in Cars Getting Coffee.

Če smo že pri slovenskih klišejih, bi lahko s ponarejeno všečnostjo brez stila rekli, da si je Seinfeld za začetek 7. sezone “privoščil” Baracka Obamo. Epizoda je bila predvajana oz. objavljena 30. decembra.

Komik si seveda ni “privoščil” predsednika ZDA. “Privoščil” ni prava beseda. Scenarij, situacije in dialogi so huronsko smešni, vendar decentni in spoštljivi do predsednika osebno in funkcije predsednika.

Ko Seinfeld intervjuva Obamo — v bistvu gre za sproščen čvek v ovalni pisarni in kafeteriji Bele hiše —, ni nesramen in prostaški, ampak umirjen. In ko Obama odgovarja Seinfeldu, ne pozablja, da je Commander-in-Chief.

Prava mera

Smešno ni nesramno. Ironično ni nespoštljivo. Sproščeno ni vulgarno. Ve se, kdo je kdo. To predvsem. Obama je predsednik, tako imenovani leader of the free world, ki zgleda kot kul tip — in najbrž tudi je — in daje vedeti, da je krvav pod kožo, čeprav je na malo višjem položaju kot navadni ljudje. Seinfeld pa je eden od najboljših ameriških komikov, ki mu je pripadla čast, da se heca s predsednikom, ki se zna hecati.

V bistvu hočem povedati naslednje: tako kot predsednikova normalnost vključuje tudi zabavljaštvo, tudi zabavljačeva normalnost vključuje pravo mero. Če ve Obama, kako daleč lahko gre, ve tudi Seinfeld — ampak najprej to mora vedeti predsednik sam. Komik mu sledi in gre tako daleč, do koder mu politik dovoli. Politik je tisti, ki vodi oddajo, ne voditelj smešnega talkshowa.

Mucek za čohanje

V tem smislu si drznem napovedati, da oddaje Na žaru ne bo vodil Pahor, ampak Bizovičar. V tem je problem. In problem se ni pojavil s povabilom v oddajo, ampak že prej, ko je naš vrli predsednik dal vedeti, da je za popularnost pripravljen narediti vse. Tudi žrtvovati svojo digniteto.

Problem je, da Pahor ne zna postavljati meje — ne sebi ne drugim. Pahor je kot razvajen smrkavec, ki ni navajen slišati (in upoštevati) besede “ne”. Zato tudi ne zna nikomur reči ne. Še najmanj pa svojemu grandioznemu egu.

Pahor ni leader svobodne Slovenije, ampak prijazen mucek, ki ga stare mame in bivši komunisti — plus njihovi vnuki in vnukinje — radi čohajo na televiziji in dajejo na vrh tistih butastih barometrskih top lestvic popularnosti, ki jim razen urednikov notranjepolitičnih redakcij in direktorjev agencij za raziskovanje javnega mnenja nihče več ne verjame.