48 tvitov o SLO medijih, prilepljenih na vrata pisarne Stojana Petriča

• 1. V naslovu resda nagovarjam Stojana Petriča, vendar tekst ni toliko namenjen samo njemu samemu, temveč tudi drugim medijskim lastnikom.
• 2. Še najbolj pa je namenjen kolegom novinarjem in urednikom, ki teh zadev ne štekajo nič bolj kot njihovi domnevno ignorantski delodajalci.

Kaj morate za začetek odmisliti

• 3. Za trenutek odmislite osebne zgodbe mladih prekercev, ki so komaj doštudirali in se zaštrikali v incestno delovno razmerje z nekim medijem.
• 4. Za trenutek odmislite osebne zgodbe malo manj mladih honorarcev, ki se tudi ne morejo poklicno prekvalificirati ali začeti delati za druge.
• 5. Za trenutek odmislite osebne zgodbe starejših novinarjev, ki so pol življenja dali nekemu mediju, ta pa se jih hoče znebiti kot stare cunje.
• 6. Za trenutek odmislite tudi osebne zgodbe domnevno ali dejansko lenih novinarjev v varnih službah, ki nič ne mislijo in čakajo na penzijo.
• 7. Skratka, odmislite za trenutek socialno solidarnost nasploh in začnite razmišljati o rentabilnosti slovenskih medijev.
• 8. Začnite razmišljati o rentabilnosti slovenskih medijev ne v smislu nujne, plemenite informiranosti, temveč v smislu gole ekonomike.
• 9. Pomislite, ali se glede na poslanstvo in družbeni smisel medijev  — takih, kot so — vse to sploh še izplača kot gospodarska dejavnost.
• 10. Pomislite, koliko medijev in katere medije v resnici sploh rabimo.

Časopisi

• 11. Marijan Zlobec je napisal Slovenija nima za burek. No, naslov je bil uredniški, pa vseeno: če nima za burek, kako naj ima za časopise?
• 12. Osredotočimo se na tri največje, tiskane dnevnike: Delo, Dnevnik, Večer in se vprašajmo, zakaj jih sploh rabimo? Vsi trije crkujejo.
• 13. V čem je point, da obstajajo Delo in Dnevnik in Večer? Medijski pluralizem? Da so Štajerci in Močvirniki happy, ker imajo vsak svoj cajteng?
• 14. Delo, Dnevnik, Večer objavljajo preveč enih in istih novic in preveč podobno komentirajo, da bi se jim splačalo vzdrževati vse te pogone.
• 15. Vsi trije skupaj imajo zaposlenih 250–300 novinarjev, s honorarci še več, skupna naklada pa že zdavnaj pod 100.000 izvodov. A ste vi resni?
• 16. G. Petrič, gg. Hakl & Todorović, zakaj ste skeširali 7,3/1,2M€ za delo/Večer? Človek bi upravičeno sklepal, da se spoznate na biznis.
• 17. Ali pa si tako kot vajin kolega g. Petan — in že prej g. Šrot in še kdo — domišljate, da se medij splača imeti iz PR razlogov?

Internet in TV

• 18. Prištejmo k temu še internet. Ne bom našteval vseh news SLO portalov — bodisi online only ali izpeljanih iz tradicionalnih medijev.
• 19. Po moji grobi oceni je vsak dan na SLO internetu objavljenih 1.500–2.000 člankov. Vseh skupaj. Koliko je pa novic? Po mojem 10-krat manj.
• 20. News se ponavlja. Veliko je takega, ki ga objavlja po 5 ali 10 medijev. Zakaj? Da smo uporabniki komot? Da smo bolj državljansko ozaveščeni?
• 21. Večina tega newsa je takega, ki ga večina medijev pobere od STA. Preden copy-pastajo na svoj page, se jim še vejic ne ljubi prečekirat.
• 22. Resno, zakaj imamo 10, 12 velikih/večjih news portalov, če bi lahko imeli tri ali pet?
• 23. Ali se gremo to razkošje zato, ker medijski lastniki mislijo, da bojo delali biznis? Ali zato, da imajo ljudje službe ali honorarje?
• 24. Prištejmo k temu še televizije. Ti pogoni so še dražji od tiskanih in online, ampak se med sabo vsaj bolj razlikujejo. Vsaj kar zadeva news.
• 25. Seveda pa TV še bolj prispeva k izgubi občutka, kaj je omembe vreden news. Kaj šele, kaj je verodostojna obravnava newsa.

Medijski balon

• 26. Hipertrofija medijev je razlog, da v Sloveniji izgubljamo občutek, kaj je vredno naše pozornosti. News je lahko vsak brezvezen pičkin dim.
• 27. Konkurenca med mediji nas sili v to, da hočemo vse vedeti in da ne smemo ničesar zamuditi. Če je v medijih, je pomembno.
• 28. Konkurenca vodi v senzacionalizem. Mediji tekmujejo v zgroženosti nad dejanskimi in namišljenimi problemi. Gremo se, kdo bo koga bolj sesul.
• 29. Konkurenca med mediji pa ljudi sili tudi v to, da si razočarani iščejo alternativne vire, namreč družbena omrežja. Začaran krog.
• 30. Zaradi konkurence med mediji in inflacije novic in mnenj sploh ne vemo več, kje živimo. Imamo problem s percepcijo realnosti.
• 31. Imamo tudi cel kup drugih problemov, ampak tega ne bomo rešili z drugimi, novimi mediji.

Kaj rabimo

• 32. Rabimo en sam tiskan dnevnik nacionalnega profila in formata. Za SLo je to več kot dovolj. Lokalci pa se naj zadovoljijo z internetom.
• 33. Nacionalni tiskani dnevnik lahko ima 100 novinarjev max. Dovolj, da ima zraven še news portal in eno malo manj obskurno prilogo/edicijo.
• 34. Če bi tak nacionalni dnevnik imel normalnega odgovornega urednika, bi v trenutku odpadlo vprašanje tako imenovanega pluralizma mnenj.
• 35. Seveda pa bi nekako morali doseči, da se politika ne bi vmešavala ne v poslovanje, kaj šele v urejanje.
• 36. Za lastništvo pa ne bi smeli kandidirati SLO menedžerji, ki so po nekem naključju prišli do denarja in mislijo, da je čas za medij.
• 37. BTW: Kot vemo, je v SLO kup premožnih, ki bi si lahko privoščili kak cajteng. Pa si ga ne. Saj niso nori. Samo omenjeni običajni osumljenci…
• 38. Rabimo tudi največ dve tedenski reviji in nekaj mesečnikov. Pluralizem je brez veze. Preveč je tudi teh nerentabilnih glossy neumnosti.
• 39. Rabimo dva, tri online only news portale (MMC, Nova24TV.si, Planet.Siol) in nekaj butičnih v stilu Požareport in Fokuspokus.

Prihodnost je v manj medijih

• 40. Po mojem je v SLO več kot pol novinarjev preveč, z vsemi drugimi v tem pogonu pa morda kar dve tretjini. Tehnološki in informacijski višek.
• 41. Ne moremo jih 2.000 ali 3.000 (naenkrat, z RTV vred) odpustiti, ampak v to smer je treba delati — ali vsaj razmišljati.
• 42. Z manj mediji nam bo v SLO odleglo. Zazdelo se nam bo, da ne živimo v Bantustanu, banana republiki, kloaki. Ker dejansko ne živimo.
• 43. To se nam samo zdi, ker nas mediji s tem pumpajo. Mediji so obsedeni od SLO, mi pa od medijev. Pa še totalno zgrešeno agendo imajo.
• 44. Manj medijev bi prineslo tudi redefinicijo novinarskega poklica. Watchdogi ja, ampak ne krdelo bevskajočih pudlov, ki jim gre vse na živce.
• 45. Manj medijev bi prineslo tudi prerazporeditev medijskih tem. Več bi si lahko privoščili zahtevnejših, kulturnih, intelektualnih tem.
• 46. Manj medijev bi prineslo tudi več politične stabilnosti, ker bi bilo manj napetosti in politiziranja.
• 47. Manj medijev bi prineslo tudi več informiranosti in mnenjske kultiviranosti. Več medijev pomeni samo več Facebooka.
• 48. Manj medijev pomeni več miru in več pameti. Če se ne boste sami racionalizirali in ukinjali, vas bomo bralci in uporabniki k temu prisilili.