Slovenija 2015: Lahko bi bilo slabše

Čeprav ob koncu leta ne moremo našteti veliko dobrih stvari, ki so šle pravočasno in načrtno v pravo smer, bi lahko bilo seveda še veliko slabše. Zato na odhajajoče leto gledam pozitivno in z vidika napol polnega kozarca.

1. plus: Slovenija ni obljubljena dežela za begunce

Predstavljajte si, da bi se velik del beguncev odločil izbrati Slovenijo za svoj cilj. Doživeli bi kolaps imigrantske administracije. Naši prostovoljci v begunskih centrih bi cepali od utrujenosti. Organi javnega reda in miru bi se ob takšnem navalu morali reorganizirati in prositi za pomoč kolege iz drugih držav, če bi hoteli izvajati primeren nadzor nad bivanjem in integracijo begeuncev. Da ne govorim o šolskem sistemu, zaposlovanju, prošnjah za evropska sredstva in tako dalje.

Lahko smo torej zadovoljni, da begunci ne vidijo Slovenije kot obljubljene dežele in da ostajamo zanje samo tranzitna država.

2. plus: Baričič je odšel dovolj zgodaj

Predstavljajte si tudi, da bi odstopljeni v.d. direktorja UKC Ljubljana Baričič pokazal pravi obraz šele po imenovanju. Še dobro, skratka, da ni bil vešč komuniciranja in da se je želel na sprevržen, poneumljen način postavljati pred mediji, jim namigovati, o čem naj poročajo, se zapletal v svoje bedasto žaljive izjave o čakanju na rezultate imenovanja v povezavi z njegovimi prostočasnimi aktivnostmi, o javnih uslužbencih in dobri “plački”. Za razliko od ministrice za zdravje smo ga mnogi hitro spregledali.

Ostaja upanje, da bo novi razpis ponudil značajsko močne in poštene, poslovno neoporečne kandidate, ki bodo uvajali spremembe, delovali transparentno, v dobro javnega zavoda in javnosti, in odkrito komunicirali.

3. plus: Policisti niso zahtevali veliko

Predstavljajte si, da bi policisti za obrambo evropske meje pred begunci — kar jih je doletelo kot neke vrste dodatno delo — zahtevali evropske plače. Pa jih ne. Zadovoljni smo lahko, da zahtevajo samo to, kar so jim obljubile že prejšnje vlade, po domačih plačnih normah. Dolgo so vztrajali, da se hočejo z vlado pogajati. Šele ko do pogajanj ni prišlo, so začeli stavkati. Lahko bi šli takoj na ulice in zagnali vik in krik. Lahko bi spustili iz rok vse, kar po zakonu lahko spustijo. Država bi lahko bila danes bolj kaotična in manj varna.

Gledano iz perspektive napol polnega kozarca so policisti s svojo stavko zgled za konstruktivno destrukcijo in morda tudi za gradnjo nečesa novega.

4. plus: Patria je zastarala

Predstavljajte si, da zadeva Patria ne bi zastarala. Ne morete si predstavljati, koliko novinarskega dela, čakanja reporterjev pred sodiščem v vročini in mrazu je bilo s tem prihranjenega. Koliko zborovanj privržencev od poldneva do poznih večernih ur bi bilo potrebno še organizirati! Koliko porabljenih in plačanih sodniških ur bi bilo še potrebnih! Koliko kolumen bi še morali napisati, koliko kuloarskih, kavarniških in javnih debat bi bilo potrebno še opraviti, da bi še naprej sledili zgodbi, za katero smo vedeli vnaprej, kako se bo končala.

Res smo lahko srečni, da je leto 2015 naredilo konec tem mukam.

5. plus: Razno

Razlogov za veselje nad letom 2015 je še veliko.

Še dobro, da je večina lumpov, ki smo jih pred leti pozaprli ali hoteli pozapreti zaradi nezakonite grabežljivosti, danes na prostosti. Če bi bili v zaporu, bi živeli v breme davkoplačevalcev, tako pa se morajo preživljati sami ali pa jih preživljajo njihove bogate soproge.

Sodni procesi tudi sicer padajo eden za drugim. To samo potrjuje, da imamo v Sloveniji odlične odvetnike. Za odvetnike je bilo leto 2015 odlično.

Izvozniki se uspešno prilagajajo privijanju države, ki poskuša iz njih iztisniti še zadnje evre. S tem nezadržno dvigajo izvoz in kompenzirajo, kar jim država doma pobere. BDP raste, izboljšuje se zaposlitvena statistika itd.

6. plus: bratje Prevc

In čisto na koncu: predstavljajte si, da Petru Prevcu ne bi uspelo do začetka sezone shujšati za tiste tri kilograme, ki jih je pridelal čez poletje. Njegova zmagovalna serija bi lahko bila resno ogrožena, saj bi z zaletišča padal kot kamen in ne letel kot orel.

In kakšna škoda bi šele bila, če oče in mama Prevc ne bi imela številčne družine. Si predstavljate, da ne bi mogli govoriti še o Domnu in Cenetu Prevcu in o njihovem družinskem skakalnem fenomenu?

Res smo lahko srečni in zadovoljni z letom 2015! Pa srečno tudi v 2016!

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v soboto, 26. decembra, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Saga o kozarcu. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.