Slovenija nima za burek

Sinoči je bil prvi izmed največjih jubilejev v sodobni slovenski zgodovini: 25. obletnica plebiscita. Proslava v Cankarjevem domu je postregla z nekaj impresivnimi trenutki v samem umetniškem programu, s sprenevedajočim se govorom predsednika Ustavnega sodišča — in s popolnim mrkom vsakršne pogostitve. Več kot tisoč elitnim gostom ni postregla niti s kozarcem vode.

Spominjam se radostnih in vzhičenih plebiscitnih trenutkov. Pred Magistratom se je trlo ljudi, ki so prepevali in nazdravljali s šampanjcem. Tudi letos je v Ljubljani in drugod veseli december — vendar nikjer nobenega veselja, da je plebiscit takrat uspel, kaj šele veselja, da imamo samostojno državo.

Država je utrujena. Utrujeni so pošteni državljani. Toda oni za razliko od politikov vsaj dobro vedo, kaj pomeni imeti svojo državo. Politiki ne vedo niti tega, zakaj se s politiko sploh ukvarjajo. Politiki ustvarjajo razpoloženje, kot da je to zanje največja muka na svetu.

Mozetič ni politik?

Predsednik US mag. Miroslav Mozetič je zase dejal, da ni politik in da se bo vzdržal ocenjevanja razmer v državi, ker da mu to veleva funkcija. Zakaj pa je potem sploh bil slavnostni govornik, če ne sme nič reči?

Zdaj je trenutek, ko je treba narediti točno to, česar noče ali ne zna narediti politika. Ustvariti pogoje za delo za že več kot 26.000 nezaposlenih, mlajših od 29 let. S subvencijami pomagati ustanoviti na tisoče novih malih podjetij, da zajezimo beg možganov, ki je že dosegel 80.000 fakultetno izobraženih ljudi. Dati mladim najemna stanovanja. Podpreti napredne in perspektivne tuje investicije. S strogimi zapornimi kaznimi sankcionirati dokazane krivce za bančno ropanje, gospodarski kriminal, korupcijo in druge sleparije… Objaviti dokumente o spornih investicijah, kreditih, verižnih transakcijah, nedovoljenih in nezakonitih denarnih tokovih na najbolj sumljive račune v najbolj skorumpiranih državah na svetu…

Nobena škoda ni, da je slovenska politika zapravila svoj kapital. Škoda je, da je zapravila našega, pravega.

Poštenost

“Nujno se bomo morali vprašati po vzrokih, kaj je bilo narobe, kaj smo spregledali,” je v govoru rekel Mozetič.

Tovariš gospod Mozetič, narobe je bilo vse, ker se je izgubila temeljna slovenska poštenost, o kateri je pisal knjige dr. Anton Trstenjak. Ni je bilo vseh teh 25 let in je ni niti danes. Ne bo  je niti do 25-letnice razglasitve slovenske države 25. junija 2016 in do 30-letnice plebiscita 2020.

Manjka nam Goli otok. Danes bi vedeli, zakaj in za koga ga potrebujemo!