Slogan “Za otroke gre” je bil zadetek v polno

24.12.2015 / 06:06 Komentiraj
Zakaj gre moji babici na jetra zadnji partizan med pesniki in zakaj se boji, da ji bosta pravnukinjo spridili lezbijiki?
NAROČI SE PRIJAVI SE

To so zapletena vprašanja, zato začenjam s kratkim uvidom v našo družino.

Ko sva se v ponedeljek videla, me je babi najprej napizdila, ker sem se na zadnji strani Dela službeno rokoval s Cirilom Zlobcem. Nato pa me je z iskrenim olajšanjem v očeh potolažila, da zdaj — kljub mojim liberalnim nazorom — ni bojazni, da bi mojo še ne pol leta staro smrkljico dobili v roke… Saj vemo, kdo!

Moja babi ni kako tercijalno ženšče, ki bi se za resnico o svetu ekskluzivno zanašalo na farja na prižnici in Ivanovemu propagandnemu tedniku. Je ženska z univerzitetno diplomo in intelektualno integriteto, ki letom navzlic citate Russella (Bertranda, ne Branda) in Kanta streže skupaj z nedeljsko juho. In se jezi na Hribarja, ker je že dolgo pasji do Žižka. In obratno!

Ko se človek prebije skozi štiri države in skoraj 5000 sobotnih izdaj časopisa, ne zaupa nikomur več.

Po 5.000 sobotnih izdajah časopisa

Tudi njen oče, v Pragi študiran industrialec, ni bil — kot zapoveduje levi kliše — kolaborant okupatorja. Tako kot babičin mož, torej moj stari oče, se je tudi moj praded zavestno znašel v partizanih. Oba sta povojno obdobje zaradi nečlanstva v Partiji preživela v navzdol obrnjeni poklicni in življenjski krivulji.

Moja babica je najbrž taka zato, ker ima pri svojih 87 letih vsega dovolj. Še največ pa izkušenj. In izkušnje so slabe. Z državami. Z družbenimi ureditvami. Z idejami in idealizmi. S tistimi, ki so jih razpečevali. S hipokriti in konvertiti.

Ko se človek prebije skozi štiri države in skoraj 5000 sobotnih izdaj časopisa, ne zaupa nikomur več. Takrat se vrne na varno platformo, ki je zakodirana v lastnih izkušnjah in genih prednikov. To je vaško-družinska platforma z upanjem na občasno pomoč omnipotentnega. Samo to je bilo tisto, kar je vedno delovalo tudi takrat, ko so teorije režimskih ideologov odpovedale. V slabih in manj slabih časih.  Kar zadeva javna vprašanja, moja babi — tako kot Windowsi, kadar je štala — operira samo v safe mode protokolu.

Ne obrambni mehanizem, ampak realnost

To pa ni samo obrambni mehanizem starih mam. To je obča realnost. Število datotek in gonilnikov, ki poganjajo javni diskurz, je vse bolj omejeno. Kajti na delu je božja previdnost.

Luzerji referendumske bitke skušajo ta pojav preimenovati v nazadnjaštvo. Čudijo se, odkod spet ta podeželska konservativnost s katoliško-gasilskim nastavkom. Jamrajo, da jim ni jasno, s katerih hribov je na volišča prišlo toliko ljudi, ki so se dali ujeti na propagandno puhlico, da gre za otroke. Zmerjajo mravljinčasto levo roko volilnega korpusa, ki se spet ni zganila.

Kampanja proti je bila učinkovita

Kaj pa če je bil slogan “Za otroke gre” kratko-malo zadetek v polno? Obračajmo, kolikor hočemo: dejstvo je, da so tisti, ki so volili proti in zmagali, hudičevo dobro vedeli, v čem je njihov interes, čeprav se nam mogoče zdi nesodoben, sprevržen — in to veliko bolje kot tisti, ki bi se hoteli v večjem številu izreči za, zdaj pa vsi začudeno ugotavljajo, kako je mogoče, da se niso.

Kampanja proti je bila učinkovita. Identificirala je nevralgično točko in svoj cilj uskladila s safe mode platformo. Naši so samo še tisti pri maši, pa še tisti so potencialni sosedje. Zato je še bolj naša družina (dokler ni zapuščinske razprave). In prav zato so še najbolj naši in sveti naši otroci.

Najboljše ideje so najbolj simple.

Je suis liberalni evropski slehernik. Mi v vas ne drezamo s parolami in slogani, ker je moralna dolžnost sodobnega posameznika, da je liberalen. In to kar tako, počez. My ass!

Razštelani arzenal levice

Levica je pri tem popolnoma odpovedala. Njihov razštelani arzenal je v časih totalnega nezaupanja temeljil na nedorečeni, ohlapni, domnevni liberalnosti. Je suis liberalni evropski slehernik. Mi v vas ne drezamo s parolami in slogani, ker je moralna dolžnost sodobnega posameznika, da je liberalen. In to kar tako, počez. My ass!

V času, ko se ograjujemo za svoje planke in se vse bolj bojimo tistega, kar je onkraj njih, so nas pokroviteljsko držali za ušesa in nas silili gledat čez. Poglejte, kako je v urejenih evropskih državah. Kot da nas ni ravno tak, pokroviteljski in za ušesa privzdignjeni pogled na “dobre prakse” že tolikokrat scat peljal!?

Norčevanje iz narodnozabavnega fanatizma? O,kakšna zmota!

V časih, ko so se manj futuristične politične odločitve od istospolnih posvojitev izkazale za tvegane, je levi milje z norčevanjem na račun narodnozabavnega fanatizma nasprotnikov mislil, da ima zmago v žepu. O, kaka zmota! 

Odslej operiramo v varnostnem protokolu. Napredne ideje bodo potrebovale več truda in bolj kredibilne ideologe, da ga bodo lahko premostile in za premislek mobilizirale še druge programe.

Ker če se bomo jutri na referendumu odločali o gensko spremenjeni prehrani, se zna zgoditi tako, kot mi je na radiu povedal lucidni hipi Dušan: “Stari, če Monsanto začne rolat piar, da je podjetje s katoliškimi in družinskimi vrednotami, je vsaka poglobljena argumentacija vnaprej zapravljanje časa.”

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE