Izbiramo slovensko besedo leta

Ob koncu leta je v navadi, da mediji izbirajo osebnost leta, zdravnika leta, medicinsko sestro leta, prostovoljca leta, dobrotnika leta, gasilca leta, ravnatelja leta, Primorca, Gorenjca in druge regionalne junake leta…

Moj poklon vsem, ki puščate za sabo prepoznavno sled.

Nikoli doslej pa še nismo izbirali besede leta, čeprav tudi te močno zaznamujejo naš čas in naše politično, gospodarsko, družbeno okolje. Katero besedo smo v letu 2015 največkrat prebrali, slišali, izgovorili in je trajen pustila pečat?

Dajem vam na izbiro naslednje možnosti. Izbira je vaša.

Begunci

Nekajmesečna, še vedno trajajoča medijska, socialna, vojaška, reševalna, pa tudi gospodarska zgodba polni ne le naše medije, temveč vse svetovne. Razkriva nemoč posameznikov, moč vere, neorganiziranost in nepovezanost sistema, ki se imenuje Evropska unija, pa tudi povsem raztreseno razmišljanje naše politike.

Naše stališče se razteza od hudega obsojanja Madžarov zaradi postavljanja žičnate ograje na meji s Srbijo in odločnega ne, ko so jo začeli postavljati ob naši meji, pa do današnjih sto in še več kilometrov taiste ograje, ki jo postavljamo sami ob meji s Hrvaško.

Terorizem

Če bi se vse države na svetu v resnici borile proti terorizmu, nas ne bi smelo biti strah nikjer. Tako pa smo lahko povsem upravičeno zaskrbljeni, če moramo službeno v London ali Pariz. Američane je strah, ko pošiljajo otroke v šolo. Strah nas je lahko množic na športnih ali glasbenih prireditvah.

Ker smo majhna država, smo sicer povsem nepomembni, a tudi v primeru Slovenije se pojavljajo vprašanja, koliko teroristov je v EU vstopilo skozi naše države in odkod jim orožje, ki ga vsaj posredno povezujejo tudi z našimi viri in trgovci.

Korupcija

Beseda je že sama po sebi nagnusna in zveni odbijajoče — dejanja  sama pa še bolj. Nedolgo nazaj, leta 2013, se je Slovenija neslavno pojavljala na vrhu svetovne lestvice korupcije.

Čeprav so mnogi menili, da nas bo to dejstvo ozavestilo in prisililo k spremembam, se nismo prav nič vzeli v roke in spremenili svojih navad. Tako želenih sprememb ni, zato vsak dan beremo o novih primerih, od županov do gospodarstvenikov, nadzornikov in drugih. Sram jih bodi!

Stavka

Stavka kot izraz nezadovoljstva, kot znak obupa, ko ni več možnosti pogajanja, kot znak pomanjkanja dialoga. Stavka kot znak izsiljevanja, nerealnih pričakovanj in rušenja avtoritete.

Kakorkoli jo razumete in jo imate upravičeno za nekaj legitimnega, stavka razdvaja. Stavka ni dejanje, v katerem bi se gradila zavezništva. Vedno ostaneta dve strani, četudi na koncu nekako pride do uskladitve. Pri stavki je težko doseči win-win situacijo. Če bi bilo to mogoče, bi jo že prej, s pogajanji.

Kar poglejte stavko policistov. Delujejo v nemogočih razmerah, se vozijo v odsluženih vozilih, sedijo na raztrganih, polomljenih stolih, kakršnih nimajo niti v dobrodelnih ustanovah, s svojimi življenji branijo naša, ker tako piše v njihovih pogodbah o delu. Zahtevajo nekaj, kar so jim obljubljale že prejšnje vlade. Zdajšnja se ne da. Denarja ni, proračun je sprejet. Pogajanja lahko tečejo le v smeri, da se pričakovanja uskladijo na točki nič.

Kdo je/bo tu zmagovalec?

Hrvaška

Hrvaško vam ponujam kot zadnji predlog zato, ker kakih 80% Slovencev na vprašanje, kje bodo preživeli dopust, rečejo, da na Hrvaškem.

Dajem jo v razmislek tudi zato, ker se nam v medsebojnem, tihem, nikoli javno izrečenem rivalstvu s sosedo zadnje čase vedno slabše piše. Vrniti moramo več sto milijonov evrov hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke. Plačati jim moramo okoli 40 milijonov zaradi nedobavljene električne energije iz krške nuklearke. Hrvati so nas ujeli pri prepovedanih pogovorih o arbitraži, sam arbitražni sporazum pa razglašajo za neveljavnega.

Vse to jim vzbuja upanje, da nas bodo “premagali” tudi v prihodnjih odprtih pravdnih in drugih postopkih in vprašanjih.

PS:

Imam pa svojo besedo za leto 2015. Ta je vztrajnost. In po zaslugi Nine in Nejca imam tudi že besedo za leto 2016: vnuk ali vnukinja.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v soboto, 19. decembra, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.