Cerarjeva dilema: Rekonstrukcija vlade da ali ne? Amputacija? Evtanazija?
Zadnji Cerarjev preobrat kaže, da gre tokrat zares. Po planiški seji vlade prejšnji četrtek je premier še trdo zagovarjal ministrsko ekipo in zahteve različnih interesnih skupin — policistov, zdravstvenega osebja, županov — opisal kot nerazumne. Toda že naslednji dan je napovedal oceno dela ministrov in se celo javno spogledal z rekonstrukcijo vlade. Miro je demantiral Cerarja dobesedno od danes na jutri, s četrtka na petek.
Možno je dvoje. Cerar bodisi živi v prepričanju, da ministri delajo odlično. Če je tako, je bila njegova petkova izjava samo piarovski poskus umiritve razmer.
Druga, verjetnejša možnost pa je, da se je s prvotno popolno podporo ministrom prenaglil in da so mu svetovalci prišepnili, da tvega preveč. Zato je šel v petek reševati, kar se je rešiti dalo: moč in vpliv na Gregorčičevi, javnomnenjsko podporo — in seveda tudi vlado samo.
Tri tarče
Pri vseh problemih, s katerimi se premier srečuje, so bili dogodki minulega tedna zanj kot naročeni. Preiskave v prostorih SDS in MOL so za trenutek preusmerile pozornost s Cerarja na Širclja in Jankovića.
A ko se bo prah polegel, bo na istem kot prej. Postavljen bo pred dilemo: rekonstruirati vlado ali ne?
Amputacija ali evtanazija? Na tnalu so glave najmanj treh ministrov, zato bo zanimivo spremljati poteze, ki jih bo Cerar vlekel spomladi. Še posebej, če bo predolgo analiziral in razmišljal. Težko si namreč predstavljam, da opozicija ne bi sprožila interpelacije vsaj proti enemu ministru oz. ministrici.
Milojka Kolar Celarc je zagotovo prva tarča. Šibka javna podpora, množica afer v najpomembnejših zdravstvenih institucijah, pomanjkanje rezultatov in javna nezaupnica zdravnikov ji niso v pomoč. Bi si v vladnih strankah — predvsem seveda v SMC — drznili nasprotovati tako javnosti kot kot opoziciji in predvsem zdravstveni stroki in bi ob morebitni interpelaciji podprli ministrico?
MKC, JBM, VGŽ
Tveganje, ki bi ga takšna odločitev prinesla, je veliko. Premier bi koaliciji zdravstvenih deležnikov poslal jasno sporočilo, da na zahteve stroke ne da veliko in da bremena ministričinih napak prevzema na svoja pleča. In to bi lahko bilo usodno.
Pa MKC seveda ni edina. Vsaj še dve ministrici — JBM za kulturo in VGŽ za notranje zadeve — sta v vojni s svojimi podaniki. Prva z Nacionalnim svetom za kulturo, druga pa s policijskim sindikatom. Pozivi k odstopom bodo vedno glasnejši.
Cerar je postavljen pred zid. Javnomnenjskega strelskega voda ga lahko reši samo sprememba vladne ekipe. Že zato, ker bo samo tako lahko skomuniciral prelom z letom zapravljenih priložnosti in se naslednje leto zares lotil dela.
Prekinitev uroka
Nova imena ne bodo že sama po sebi prinesla sprememb, toda Cerar mora znova prevzeti vajeti in narediti nekaj — karkoli —, da dokaže, da misli resno.
Cerarjeva politična prihodnost in zapuščina bosta odvisni od leta 2016. Brez resnih nastavkov reform v prvi polovici leta bo za delo preprosto zmanjkalo časa, saj bo potrebno gledati ratinge in bližajoče se volitve. Na njih se v opozicijski SDS že pripravljajo, namigi o ustanavljanju novih strank pa kažejo, da tudi drugi ne počivajo.
Cirkus okrog današnjega referenduma ter preiskave proti Jankoviću in Širclju bodo kmalu utonile v pozabo, težave vlade pa bodo ostale. Nekaj se bo zgodilo: padel bo kak minister in s tem prekinil urok statusa quo — ali pa bo padel Cerar sam.
