Slovenija ne gre naprej: Debata o istospolnih izpadla že v kvalifikacijah

Kaj najraje gledate na televiziji? Konkretno na TVS? Kaj je za vas poslastica? Čému bi rekli poslastica, ne da bi vam bilo nerodno? Prenosu napetega in pomembnega športnega dogodka? Zabavnemu igranemu ali zanimivemu dokumentarnemu filmu?

No, v četrtek zvečer je voditelj Dnevnika takole napovedal predreferendumsko soočenje.

Dejan Ladika: “No, svojevrstna poslastica referendumske kampanje o zakonski zvezi pa bo nocojšnje véliko soočenje na Televiziji Slovenija. Referendum bo 20. decembra. Kolegica Vida Petrovčič, kaj pa lahko pričakujemo nocoj?”

Vida Petrovčič: “Dober večer. Vabimo vas na ogled referendumskega soočenja. Gostimo kar 35 organizatorjev kampanje in pričakujemo burno razpravo. Začnemo pet minut čez osmo.”

Dejan Ladika: “Hvala in srečno. Zdaj pa preletimo še vsebino Slovenske kronike.”

Ko sem to slišal, sem skoraj padel s kavča.

Saj niso normalni

Mogoče sem voditelju naredil krivico, ko sem v afektu tvitnil, češ, “a je normalen”, da temu reče “poslastica”.

Njegova olajševalna okoliščina je morda bila, da je dodal relativnostni pridevnik “svojevrstna”. (Moja pa, da se delam, da ne znam ceniti domnevnega smisla za humor sicer resnobnih, da ne rečem zateženih voditeljev. Niti Bergantovega ne vedno.) Pa tudi Vida Petrovčič se je zelo potrudila, da je ja vokalno poudarila, da gostijo “kar 35” organizatorjev kampanje.

Skratka, TVS s tem nima skoraj nič opraviti — razen da jih po bog ve katerem členu statuta ali morda celo Zakona o RTV Slovenija mora vse povabiti v studio in jim enakopravno omogočiti, da pridejo do svojega nakladanja. (Ne bi šel tega študirat oz. ugotavljat, pardon.)

A kakorkoli, s tem je nekaj narobe. Kaj bi se zgodilo, če bi bilo prijavljenih organizatorjev referendumske kampanje trikrat toliko? Desetkrat toliko?

Zakon je zakon…

Toliko pa sem se že potrudil, da sem ugotovil, da je 1. odstavek 3. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) največji idiotizem ever. Glasi se takole:

“Volilno kampanjo lahko organizirajo sam kandidat ali kandidatka […], predstavnik predlagatelja kandidatov ali list kandidatov, politična stranka ali druga pravna ali fizična oseba, v primeru referenduma pa pravna ali fizična oseba, ki je pobudnik zahteve za razpis referenduma, ali je zainteresirana za izid referenduma […]. Zainteresirana pravna ali fizična oseba iz tega odstavka je državljan Republike Slovenije z volilno pravico, posameznik, ki samostojno opravljajo [sic!] dejavnost, samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba s sedežem na območju Republike Slovenije ter, kadar Vlada Republike Slovenije tako odloči, pristojna služba Vlade Republike Slovenije.”

Za izid referenduma zainteresirana pravna ali fizična oseba? Kaj hudiča to pomeni? Koga s tem mislijo? Človeka, ki mu ni vseeno, kako se bo referendum izšel? Matematično, statistično so to vsi volilni upravičenci minus tisti, ki se jim ne ljubi na volišče — kar pa tudi v primeru fenomenalne udeležbe pomeni, da jih še vedno ostane pol milijona do milijon!

… ampak ne za nezainteresirane!

Petintrideset prijavljenih organizatorjev referendumske kampanje, zbranih v studiu TVS, je v bistvu malo. Lahko bi jih bilo 100, magari 1000. Slovenci so fanatiki za referendume. Nekega dne, ko bo na sporedu še bolj intrigantna tema kot istospolni, se jih bo res toliko, preveč prijavilo.

Najbrž res ne bomo nikoli gostili Evrovizije, lahko pa kdaj gostimo 1000 organizatorjev referendumske kampanje in 10.000 njihovih navijačev. V Križankah. V Stožicah. Ali pa na starem Plečnikovem stadionu, če bo kakšna retro tema. Open air bi bil super. Kako bi se fajn kregali…

To bi bila pa res poslastica!

Štala

Šalo na stran. Domnevam, da je ZVRK napisan v teh točkah tako liberalno zato, da bi ljudi spodbudili k demokratičnemu izražanju idej oz. k javnemu, seveda kolikor-toliko sankcioniranemu zavzemanju za to ali ono agendo. Če hočeš kot aktiven volilec postati organizator referendumske kampanje, ti ne bo pretežko dati skoz nekaj birokratskih postopkov, vključno z odprtjem bančnega računa.

Kot rečeno: država ti kao širokogrudno daje možnost legalne, požegnane državljanske participacije, v zameno pa ji boš odstopil svojo svobodo in se ne boš šel svojih lastnih, učinkovitejših igric na subverzivnem internetu.

Seveda pa zakonodajalec v svoji papirnato patetični demokratičnosti ni upošteval dejstva, da daje zakon v roke funkcionalno nepismenim, besedilno, retorično in argumentativno nesposobnim, politično apatičnim, toda kvazicivilno, referendumsko fanatičnim Slovencem. In da se bo s pomočjo RTV Slovenija in drugih medijev, ki se v politično napetih, ekstremnih situacijah čutijo dolžne, da vsakemu iks-ipsilonu z mnenjem pustijo do besede, to razvilo v senzacionalistično, problema in rešitve popolnoma nevredno štalo.

Stanje duha

TVS je hočeš-nočeš izkoristila to bolno zakonodajno domislico, da je organizator referendumske kampanje lahko tako rekoč kdorkoli in spustila vso to desničarsko, seveda z levičarsko uravnoteženo maso v studio. Soočenje je bilo vnaprej obsojeno na propad.

Neglede na rezultat referenduma bo novo stanje duha v Sloveniji po njem še veliko bolj bedno. Tokrat je za to poskrbel desničarsko-konservativni blok. In ja, tokrat niti Cerkev ne zna povedati nič pametnega. To je totalna paintball vojna, v kateri levičarjem in drugim podpornikom ZZZDR ni treba drugega, kot da sedijo v svojih jarkih in mirno čistijo orožje, medtem ko jih druga stran pobesnelo obstreljuje.

Maribor–Olimpija

Petrovčičkino soočenje sem gledal manj kot pol ure, ker mi je postalo intelektualno slabo. Zlasti seveda po zaslugi nasprotnikov ZZZDR. Tako neumnih, patetičnih, nerealnih, demagoških, smešnih, absurdnih, za lase privlečenih argumentov že dolgo nisem slišal, najbrž sploh nikoli.

In da ne bo pomote: z veseljem bi prisluhnil kakšnemu pametnemu izvajanju tudi z druge strani, ampak dejansko so bili na tribuni “proti” zbrani tako subinteligentni ter miselno in retorično nesposobni govorci, da je celo po glavi pobriti Vodeb izpadel kot sivolasi modrec.

Oddaja je spominjala deloma na Piramido, predvsem pa na Vse je mogoče. Nihče ni ravno kričal in se valjal po tleh in delal obscene geste, ampak intelektualni nivo je bil točno tak kot v tisti Emeršičevi, za TVS tako sramotni razvedrilni odaji. Ker to je dejansko bilo razvedrilo. To je bila nogometna tekma Maribor–Olimpija. Z ofsajdi in raketami pa vsem. (Še tista Viola je bil tam, kdo ve zakaj. Najbrž ne nelegalno.)