+2° za novo paradigmo: lokalno zmanjšanje za globalno povečanje

8.12.2015 / 06:06 Komentiraj
Naftna, vojaška, farmacevtska, tobačna, alkoholna industrija, narkomafija… — komu bi koristila skrb za okolje? Nikomur.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Klimatske spremembe so naš skupni sovražnik — pa če gre za naravni ciklus, ki mu samo dodajamo z lastnim ravnanjem, ali pa temperaturo dviguje naš pohlep.

To se dogaja nam vsem. Kdor diha, vdihne in izdihne. Kdor bo vdihnil in izdihnil zadnji, bo v vsakem primeru zadnji, tudi če bo najbogatejši Zemljan. Že zdaj mu nič ne pomaga. Ne religije in ne ideologije, ne oboroževalna tekma in ne uporaba zdravil. Samo še na slabše gre. 

Naftna, farmacevtska, tobačna, alkoholna pridelava/industrija in mafija z drugimi narkotiki: vse to je nadomestljivo z izdelki, ki bi ljudem koristili, varovali okolje in omogočali lepše življenje.

Pomislimo: katera od teh industrij bi imela koristi od varovanja okolja, od drugačne paradigme?

Cilj ni elektrika

Cilj naftne industrije je, da čim več načrpa in čim več proda po čim višji ceni. Električna prevozna sredstva niso njihov cilj.

V Sloveniji, deželi sodobnih furmanov in trgovcev, celo nov krak dvotirne, posodobljene železnice za oprtne vlake ne more biti cilj. Prevozniškemu lobiju ustrezajo samo novi in novi kilometri in tone po cestah. Zato je tudi tisto malenkost od drugega tira Koper–Divača treba zaustavljati. Vlada s strategijo za tretje tisočletje bi takšne ovire zlahka preskočila. Mnogi državljani bi jo podprli.

Cilj ni zdravje

Cilj farmacevtske industrije ni zdravje bolnikov, temveč zdravljenje kot neskončen projekt. To posrka velik del zavarovanj, čeprav bi se dalo marsikaj pozdraviti, izboljšati in urediti na drugačen način.

Morda bi lahko bil kriterij ozdravitev v čim krajšem času in bi bili zdravniki plačani po uspehu, ne pa po številu bolnikov?

Mnoge bolezni je mogoče preprečiti s spremembo življenjskih navad. Seveda pa sodobne doktrine pretirane uporabe farmacevtskih preparatov delujejo v korist tobačne in alkoholne industrije in druge ponudbe narkotikov. Slovenska metadonska zgodba je šolski primer take prakse.

Ljudje si mislimo: kaj potem, če sem predebel, če se ne gibljem, če mi peša srce — farmacija in medicina bosta že uredili. Zdravniki in farmacevti nalagajo zdravilo na zdravilo in vsako naslednje odpravlja stranske učinke prejšnjega.

Srečen bi bil, če bi bilo v Sloveniji vodilno podjetje takšno, ki pridobi največ energije iz obnovljivih virov in ne nacionalni farmacevt. Vsakič, ko pokažejo velikega predsednika uprave — njegovo letno plačo bi si prislužil v 25 letih —, si rečem: to je dokaz, da gre človeštvu res slabo. Firma načrtuje širitev in ne spremembo proizvodnega programa. Vsakič se globoko zamislim, ko novinarji nekritično častijo struparja.

Cilj ni mir

Interes vojaške industrije ni mir. Z mirom in v miru nič ne pridobi. Vojske ne morejo dokazovati svojega smisla s sedenjem za okroglo mizo in razpravljanjem o koristni uporabi predelave nakopičenih zalog v miroljubne namene — recimo za spravilo lesa, pogozdovanje, urejanje kanalov.

Ne gre za to, da bi bil na strani tistih, ki pravijo, naj Slovenija vojsko civilizira. Kje pa. V svetu, kjer potrebujemo sposobno, opremljeno, dovolj številčno vojsko, sem realist. Veliko zmogljivosti SV smo opustili v upanju, da bo za to poskrbel NATO.

Nihče ne bi rabil vojske in orožja, če bi bilo možno doseči celosten dogovor o reševanju svetovnih problemov. Če problema Bližnjega Vzhoda ne bodo rešili z diplomacijo, politiko in razvojnimi programi — ki bi vključevali tudi reintegracijo skrajnežev v družbo, razorožitev, izobraževanje, spoštovanje pravic moških in žensk itd. —, zaveze s podnebnega konference v Parizu ne bodo nič bolj produktivne od dosedanjih.

Za tistima dvema stopinjama Celzija se skriva veliko več.

Mafija je povsod

Podkupovanje je postalo prevladujoča oblika nadzorovanja družbe. Korupcija je globalna. Ponekod so jo preimenovali v lobiranje, da bi imeli organi, zadolženi za odpravljanje tega zavržnega dejanja, več možnosti za preganjanje.

Tako smo dobili brezzobega tigra. Gre za slovensko posebnost, da tisti, ki bi moral preganjati korupcijo, postane svetovalec v kompromitirani banki, podjetje bivšega dreserja brezzobega tigra pa sklene pogodbo za forenzično iskanje nečesa, za kar vsi vpleteni vedo, da ne sme biti najdeno. Njegova naloga torej ni, da bi sam našel, ampak da to izgubi, da ne bi našel kdo drug.

Moj problem je, da imam v tej banki svoj denar. V resnici bi moral biti delničar te banke. Tako pravi Mohamed Junus in tako tudi delujejo banke in podjetja, ki jih je pomagal ustanoviti.

Cilj ni oligarhija

Proti naftnim, farmacevtskim, orožarskim, alkoholnim in mafijskim oligarhom se ni mogoče upreti s še večjim in še bolj demokratičnim oligarhom. Ne gre. Prihodnost sveta bo v razvoju lokalnih skupnosti, ki se bodo povezovale z drugimi, sodelovale in izmenjevale. Ali pa prihodnosti ne bo.

To pomeni, da bodo prebivalci poskrbeli za svoje energetske potrebe z obnovljivimi viri, ki so tam na razpolago, in da ne bodo odvisni od gigantskih dobaviteljev.

To pomeni, da bodo pridelali velik del svoje hrane na trajnosten in sprejemljiv način in da ne bodo odvisni od gigantskih verig.

To pomeni, da bodo imeli svoje zdravnike in učitelje in da bodo sami upravljali z javnimi ustanovami in si postavljali visoke cilje.

To pomeni, da bo javni promet nadomestil zasebnega. Obenem pa bodo po internetu povezani s katerokoli lokalno skupnostjo po svetu in si z njo izmenjevali ideje, informacije, izdelke, pridelke, strokovnjake, obiskovalce, šolarje, študente, upokojence.

Vsakdo bo imel pravico do dela, dokler ga bo zmogel. Svetovni splet bo glavni regulator ponudbe in povpraševanja.

Recimo, da bo tudi uravnavanje populacije možno na prijazen in načrten način. Japoncem je nekoč to že uspelo, zakaj ne bi tudi drugim?

Nova lokalna/globalna paradigma

Zamenjati moramo prevladujočo paradigmo. Najprej se moramo pomanjšati (lokalno), da se bomo lahko varno povečali (globalno). Vse doslej je človeštvo verjelo, da samo povečevanje pripelje do sreče. Če bo to 11. decembra 2015 vključeno v zaključni dokument pariške podnebne konference, potem smo na pravi poti k cilju.

Slovenija je ravno prav velika, da lahko začne z uvajanjem nove paradigme prav pri sebi. Za začetek lahko odpravi vseh 70% nepotrebnih in nesmiselnih zakonov in predpisov, ki z ustvarjanjem privilegijev ovirajo delo, iniciativo in svobodno povezovanje.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE