Večerovo YouTube sociologiziranje z “družbenim eksperimentom”

5.12.2015 / 06:10 Komentiraj
Nikab na MB ulicah ali kako z amaterskim videom dokazati, da je SLO ujeta v krč protimuslimanske “paranoje” (če hočeš).
NAROČI SE PRIJAVI SE

Tako imenovani družbeni eksperiment je lahko tabloidna tehnika za nabiranje bralcev brez stvarne raziskovalne ambicije ali pa hvalevreden žanr, ki bi ga morali podpreti kot novinarsko raziskovanje.

V Sloveniji nimamo bogate tradicije. Eno zadnjih dejanj, ki so ga kvalificirali kot družbeni eksperiment, je Večerova video akcija, v kateri se je novinarka sprehajala po mariborskih ulicah v tradicionalnem muslimanskem oblačilu nikab. Večer je “eksperimentu” namenil osrednje mesto v spletni in še bolj v tiskani izdaji.

Novinarko Anjo Hreščak so Večerovci snemali s skrito kamero, v primerni razdalji pa jo je spremljal še en novinar, Vasja Jager. Namen? Izmeriti psihološke in druge reakcije prebivalcev ob pogledu na “zakrito muslimanko” v času porajanja strahov in predsodkov sredi begunske krize, napadov na Pariz, evropske vojne proti terorizmu in političnih idej po predlagani prepovedi nošnje burk in nikaba.

Je Večeru uspelo ostati na ravni resnega novinarskega izdelka? Po mojem ne.

Eksperimenti in tabloidnost

Za začetek: skrita kamera v družbenem eksperimentu je overstatement za opis nečesa v tabloidnem novinarstvu ali poseben žanr za ljubitelje YouTuba.

Britanski novinar si je na glavo dal tradicionalno judovsko jarmulko in objavil svoje izkušnje na ulicah dveh britanskih mest. S tem je poskušal izmeriti protijudovsko (antisemitsko) razpoloženje. Nekaj podobnega so izpeljali še v Kopenhagnu, Rimu, Stockholmu in Berlinu. Reportažo o tem je objavil tabloidni Daily Mail.

Družbeni eksperiment v tem primeru ni bil posebej izviren. Sledil je podobnemu projektu izraelskega novinarja, ki je skrito kamero posnel v Parizu samo mesec ali dva pred tem — in res doživel serijo zaničevalnih opazk in dejanj.

Atrakcija?

Pri Večeru so svoj eksperiment uvedli z opisom:
- “Večerovi novinarji smo družbeni eksperiment posneli iz zasede s skrito kamero in skritim mikrofonom. Video posnetek z reakcijami Mariborčanov, ki jih je prevzela ženska v nikabu, si lahko ogledate na spletni strani [].

Novinarka, ki si je nadela nikab, je namen akcije pojasnila s sklicevanjem na test odprtosti in strpnosti v naši družbi:

“Bil je družbeni eksperiment, seveda pogojen z najnovejšo domislico prvaka največje opozicijske stranke, pa tudi z množico beguncev, ki vzhodne kulture prinašajo na schengenske meje. A to ni bil preizkus tehtnosti argumentov, ki bi podkrepili predlog Janeza Janše, temveč preizkus odprtosti, tolerantnosti, strpnosti in širokosti družbe, v kateri živimo. Do drugačnega.”

Pozneje svojo vlogo opiše kot ulično atrakcijo: “Bila sem, milo rečeno, atrakcija. Kot bradata ženska v cirkusu ali človek slon.”

Če dobro premislimo, ne moremo videti posebne povezave med “biti atrakcija” in “biti nestrpen do tega, ki je atrakcija”.

Kategorije in evaluacija zgražanja

Kaj točno je torej lahko ugotovitev zastavljenega eksperimenta? V prispevku, ki ima status reportaže, smo deležni različnih opisov reakcij mimoidočih. Med tistimi, ki jih je skrita kamera ujela, sta kot najbolj nestrpni izpostavljeni dve izjavi:

  • “Šofer je ne sme spustiti gor [na avtobus]! Take pa res ne! Kazen bo morala plačat, tega ne sme nosit!”
  • “Kaj, če ima bombo? Kaj, če je terorist?”

Pomembno je vedeti, da vpleteni niso vedeli, da jih snema kamera in da jih zamaskirana novinarka lahko sliši.

Drugi odzivi sodijo v kategorijo čudenja, fotografiranja izza hrbta ali celo — morda zaigranih — komplimentov tipa: “Kako ste lepi”, “Lepo govori slovensko” in “Prijazna je”.

Iz prispevka in video posnetka — ki je relativno kratek in neimpresiven — bi nesporno lahko zaključili, da so prebivalci nanjo reagirali zadržano, četudi s strahom, začudenjem in posmehom.

Zelo težko pa bi rekli, da eksperiment daje osnovo za trdne sklepe o čemerkoli. V članku tudi ni zaznati ambicije po neki psihološki in strokovni evaluaciji eksperimenta.

Izsledki v narekovajih

Končni razmislek Vasje Jagra o “izsledkih” eksperimenta bi zato težko podpisali:

“Slovenija je ujeta v krč paranoje. Ljudstvo podlega medijem in politiki, ki kot najbolj ceneni preroki apokalipse slikajo strašne podobe konca civilizacije. Razum se umika strahu in človek človeku postaja tujec; politika sistematičnega zastraševanja, ki so jo že pred 11. septembrom 2001 tako učinkovito pričeli izvajati na Zahodu, daje rezultate tudi v Sloveniji.”

“Namen Večerove skrite kamere, s katero smo po Mariboru beležili odzive na pojavo v tradicionalnem muslimanskem nikabu, ni bila provokacija. Nasprotno — sredi vse te norije želimo delovati kot glas razuma. In pokazati, da je edino, česar se lahko bojimo, strah sam.”

Res ni videti, da bi bile reakcije Mariborčanov tako homogene, da bi jih smeli razumeti kot potrditev teze o “krču paranoje”, ki da je zajel Slovenijo. Kvečjemu bi kaj takšnega lahko trdili na podlagi nekih drugih indicev.

Zanikanje provociranja

Nenavadno je tudi to zanikanje, češ, naš namen “ni bila provokacija”. Drži, res smo pričakovali resen novinarski izdelek. Ne moremo pa se strinjati, da je eksperiment prispeval k racionalizaciji naših prepričanj o muslimanih in odpravi predsodkov.

In v čem so novinarji “glas razuma”? Morda pa ideja eksperimenta ni bila v tem, da bi preverili obnašanje Mariborčank in Mariborčanov, ampak nekje drugje: da bi skrito kamero izpeljali tako, da bi domnevne predsodke vzeli zgolj kot sredstvo za nek drug cilj in za razumno obsodbo? Potem bi to seveda štelo za priznanje, da ni šlo za resen eksperiment.

Je eksperiment uspel?

Nobenega dvoma ni, da se je Večer z opisanim novinarskim pristopom podal na spolzka tla. Nisem prepričan, da so uredniki premislili možne posledice in implikacije novega žanra, na katerega stavijo in ki preveč spominja na izpraznjen tabloidni pristop tako imenovanega gotcha journalisma.

Zgodba s skrito kamero je bila postavljena na prvo stran tiskane izdaje kot nosilna zgodba tega dne. V celoti ji je bila namenjena osrednja druga stran časopisa, ki je običajno rezervirana za najbolj aktualno, običajno politično dogajanje. K njej je dodan še dnevni komentar.

V četrtek je Večer torej stavil na zgodbo, ki jo je imel za ekstremno pomembno in maksimalno udarno. Tudi če odmislimo okorno realizacijo, končni produkt ni upravičil vzvišenega poslanstva. Eksperiment je samo reproduciral predsodke in prazno banalizacijo stereotipnih razmišljanj o muslimanih, za nameček pa sploh ni argumentiral zapisanih ugotovitev.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v petek, 4. decembra, pod naslovom Družbeno eksperimentiranje in novinarska tabloidnost. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE