Zakaj sem sovražila fitnes, zdaj ga pa več ne

3.12.2015 / 06:06 Komentiraj
Ko se po vadbi zleknem v steamu in zaprem oči, se počutim kot na vroči plaži. Zajame me val beyond-praznične topline…
NAROČI SE PRIJAVI SE

Dolga leta sem sovražila fitnes. Bila sem ena tistih, ki mislijo, da intelektualci in umetniki pač nismo kasta, ki bi na tehno muziko poskakovala v prešvicanih prostorih in se gledala v ogledalo. Da je to naši poduhovljenosti pod častjo. Smejali smo se bikastim vratovom in napihnjenim torzom fant(k)ov, ki so preveč trenirali, da bi dokazali, da so moški. Vsakič, ko sem srečala znanca, ki je bil nor na uteži in beljakovinske praške, se mi je zdel nekoliko manjši. Proporci njegovega telesa niti slučajno niso bili usklajeni. Treniral je za boljši izgled, ne za kondicijo in zdravje, to je bilo jasno. Paradoksalno, ves nabalonan je izgledal huje kot prej. Naj omenim še to, da je po nekaj mesecih abstinence veliko na hitro pridelane fake mišične mase uplahnilo. V čem je potem smisel?!

Nova kolumnistka obožuje azijsko hrano in kavo z riževim mlekom. Noro rada pleše. Rada bi obvladala kitaro in z njo bluzila po svetu ob igranju lastnih komadov. — [Fotografija: Nastasija.]

Six pack

Na street marketu v Camden townu sem pred časom opazila tablo, ki je vabila k inventuri predsmrtnih ciljev. Med klišejskimi, recimo “potovati okrog sveta” ali “najti ljubezen svojega življenja”, je izstopal tale: “to earn a six pack”.

Zanimivo. Večina si želi zaslužiti denar, prislužiti spoštovanje, bla-bla-bla, preprost anonimnež pa je izbral — mišice! (Tako vsaj sklepam, ker je pivo v Angliji pakirano po štiri in tudi ni tako drago, da bi moral zanj več mesecev garati.)

Six pack na moškem je zame osebno nekaj neobveznega, me je pa navdušila misel kolega, ki je poosebljeni fitnes: mišice doživlja kot nagrado, ne kot cilj. Najpomembnejša mu je pot sama: dosegati rezultate s trdim delom in voljo, pridobivati na fleksibilnosti in moči. Uh.

Moški in ženski proporci

Let’s face it: preveč mišic na ženski je itak grdo. Okorni plavalski hrbti in triglavsko našopane roke so meni osebno še bolj neprivlačni od koščenih dekoltejev in hrbtov, na katerih lahko prešteješ vsa vretenca. Noge, ki so spodaj in zgoraj enako široke, tudi niso najbolj vau. Napeta rit, ajde, to še gre. Six pack na ženski ni potreben. Sama ga nikoli nisem imela in ga verjetno tudi nikoli ne bom.

Kar zadeva moje izkušnje z moškimi proporci, pa takole: objemati shiranega ali pretirano kitastega tipa je podobno kot držati se za drog javne razsvetljave. Objemati nabildanega tipa pa nekako tako, kot bi se dotikal ploščic v kopalnici. Ne vem, zakaj so vsi ti športniki tako hladni na otip? Objemati obilnejšega tipa pa je mehko in udobno. Blazinice na trebuhu dajejo same po sebi občutek varnosti in topline.

Leisure centre

Zdaj je, kar je: vpisala sem se v leisure centre. Ponujajo fitnes, vodene vadbe, bazen, savno, steam, jacuzzi. 

Bojim se tekaške mašine. Občutek imam, da mi bo spodrsnilo in da se bom z zobmi nasadila na kovinske ročaje, potem pa me bo odneslo v soseda, ki šprinta deset centimetrov od mene. Plus: res ne razumem, zakaj bi nekdo tekal na mestu in buljil v ekran, če gre lahko v naravo in ob maltretiranju mišic in sopihanju doživlja vsaj lepote mimobežeče pokrajine.

Kadar je priložnost, se spravim v park. Še vedno imam raje dolg sprehod kot pa tek. Sploh pa ne maram vzpenjanja, če lahko ure in ure hodim po ravnem. Je pa res, da ob hitrejšem premikanju moj um hitreje, bolj zbrano ločuje odpadke. Še najbolj uživam, če se to dogaja na kolesu. Ampak kdo bi rinil na mokre ceste pri minus pet?!

Zadnjič sem pogumno zajahala kolo pri minusu, prvih 15 minut sem se počutila enkratno, pogumno, celo pela sem zraven. Potem pa najprej nisem več čutila prstnih blazinic, potem čutila zapestja, nakar me je tako zanohtalo, da sem morala dlani deset minut tuširati z mlačno vodo, da so spet začele normalno fukncionirati. Da ne govorim o tem, koliko časa sem porabila, da sem kolo zaklenila s pomrzlimi prsti! Kolesarjenje od zdaj naprej prepuščam pomladi, poletju in jeseni.

Kaj priporočam

Vsem, ki potrebujete energijsko brco v rit, priporočam naslednje vadbe, ki so meni pisane na dušo:

  • Zumba. Odlična, če radi plešete in če nimate družbe, s katero bi redno hodili plesat oz. če vam ni do samotnega pohajkovanja po klubih, kjer se je treba otepati čudnih samcev, ki tam niso zaradi plesa. Obožujem zumbo, ker mi daje potuho, da na živahno glasbo skačem in se obračam po svoje. Trenerka ni jezna, če uberem svoj ritem in svoja pravila.
  • Body combat. Enkratna priložnost, da se pobotate z vsemi, ki so vam zagrenili dan. Boksanje v zrak. Če uporabite malce domišljije, si lahko pred seboj predstavljate kogarkoli. In verjemite, vaši udarci bodo suvereni in čvrsti. Obenem tudi ta vadba ponuja priložnost za skakanje ob hitri popularni glasbi. Če se vam ne ljubi brcati tja v en dan, lahko s skakanjem izbijate iz glave mračne misli.
  • Box fit. Ta me je presenetila. Pričakovala sem veliko boksanja, v resnici pa gre za komplet vaj, ki jih delaš izmenično v krogu. Akrobacije z utežmi in delanje sklec te prisilijo, da pozabiš na lastne tegobe. Telo je tako obremenjeno, da nimaš časa mislit.

Alternative

Zavedam se, da v teh časih ni lahko nabrati denarja za članarino v fitnes institucijah. Dobra alternativa se mi zdi investicija v kolebnico. Vsestransko uporabna špaga, če vaša volja vendarle omaga. (Hec.) Ali pa v odporne tekaške superge. Strastni tekači, ki jih opazujem skozi okno, se ne ozirajo na vremenske razmere. 

Če potrebujete še dodatno stimulacijo za rekreacijo, vam ponujam primer iz osebnega življenja. Kolega pisatelj, prav tako nagnjen k melanholiji in podobnim nadležnim stanjem, si je zadal brutalen cilj: do novega leta hoče izgubiti 10 kilogramov, sicer bo jedel pasjo hrano. Njegov pes je velikanski — kar pomeni, da ga v primeru neuspeha čaka ogromna skleda briketov, ki smrdijo po mrtvih jelenih in rozinah. Njami. Doslej je izgubil že pet in pol kil. Držim pesti.

Telo namesto smrečice

Zdaj sem torej na poti do fit duha in telesa. To me drži pokonci, ko vstanem v sivino. Da ne bo pomote: zelo zavidam tistim, ki jih izpolnjujejo čebljanje ob kuhančku, večerje ob svečah z izogibanjem temam o intimnih nesrečah, prisilna izmenjava na hitro nagrabljenih daril, službene zabave, kjer si v timskem duhu natikajo božičkove kape na glave… Ampak mene to ne zabava.

Namesto da bi okrasila smrečico, bom letos okrasila kar svoje telo. Omislila sem si nove švic hlače z motivom galaksije. Te me spravljajo v boljšo voljo kot kometi nad Slovensko. Ko se po intenzivni vadbi zleknem v steamu in zaprem oči, se počutim kot na vroči plaži. Vsa sivina izgine, zajame me val avtentične beyond-praznične topline… Priporočam!

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE