F1: Mercedes na prestolu, RTV Slovenija na prangerju

2.12.2015 / 06:08 Komentiraj
Ocena sezone 2015, obeti zanimivejše formule 1 šele 2017. Na RTV Slovenija pa potop F1. Žalostno in boleče. Tudi zame.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Na sprehodu po Zürichu, 30. novembra 2015.

Z mogočnim in dolgim ognjemetom se je v Abu Dabiju spektakularno končala 66. sezona svetovnega prvenstva formule 1. V zgodovino se ni zapisala kot najbolj zanimiva. Preveč je bilo težav z motorji, z razliko v kvaliteti pogonskih agregatov. To je bilo leto še ene popolne premoči Mercedesa in Lewisa Hamiltona, ki je s svojimi psiho igricami in agresivnostjo na asfaltu zasenčil Nica Rosberga.

V Sloveniji je formula 1 medijsko povsem potonila. V petih letih, odkar je gostovala na RTV Slovenija, je javni televiziji uspelo izničiti 15 let trdega dela zasebne medijske hiše Pop TV in posledične priljubljenosti formule 1.

Krivda je, priznam, tudi moja.

F1 v naslednjem letu ali dveh

Letos je bilo dirkanje v formuli 1 podobno lanskemu — oz. še slabše. Nico Rosberg je že kmalu izgubil dvoboj z Lewisom Hamiltonom.

Mercedes je s svojima dirkačema upravljal bolje kot lani. Najprej so Hamiltonu blago pomagali do naslova prvaka, potem pa Rosbergu pri tem, da je osvojil mini tolažilno prvenstvo s tremi zmagami zapored in kar šestimi najboljšimi štartnimi položaji. Mercedes je še vedno razred zase in tako bo ostalo skoraj zagotovo še drugo leto.

Nekaj več pa si lahko navijači obetajo od leta 2017. Takrat bodo namreč začela veljati nova pravila. Dirkalniki bodo izgledali zelo retro. Z velikimi in širokimi gumami, agresivno šasijo, velikimi krilci spredaj in zadaj…

O tem, da bo zaradi tega sledenje avtomobilu spredaj težje in bo prehitevanj spet manj, nihče ne dvomi. Pirelli bo poskrbel za štiri različice gum. S še mehkejšo verzijo ultrasoft bo omogočal več različnih taktik in dirkače prisilil k več postankom v boksih.

Motorna politika

Potrebna je rešitev za enotno motorno politiko v formuli 1, ki pa bo drugačna. Bernie Ecclestone še vedno želi 2,2-litrske biturbo motorje s šestimi valji in zbiralnim sistemom energije KERS za nekaj več moči pri prehitevanjih.

Velike avtomobilske tovarne se temu upirajo. Želijo bolj hibridne motorje z več možnostmi inovacij. To pa stane. Moštva nimajo 25 do 30 milijonov dolarjev letno za motorje, ki bi omogočali bolj izenačeno dirkanje med ekipami. Zdaj vsi iščejo rešitev, kjer bi motorji stali med 10 in 15 milijoni dolarjev.

Tudi predsednik FIA Jean Todt je očitno pripravljen popustiti in sprejeti rešitev, ki bo — razvojno in tehnološko gledano — korak nazaj. Do srede januarja imajo moštva čas, da predlagajo skupno rešitev, sicer jo bo sprejela FIA.

Ameriška ekipa Haas bo naslednje leto obogatila štartno vrsto formule 1. Tudi Manor bo kot kaže preživel. Ecclestone se je v Abu Dabiju z Renaultovimi odvetniki očitno dogovoril za subvencijo propadli ekipi Lotus, ki bo postala Renault. Tudi Force India bo prihodnje leto Aston Martin.

Tudi predsednik FIA Jean Todt je glede motorjev pripravljen sprejeti rešitev, ki bo tehnološko korak nazaj. Na fotografiji Stirling Moss v Nürburgringu, 6.8.1961. — [Lothar Spurzem, Creative Commons.]

Tri dirke v eni

To so sami majhni, a dobri obeti, da se bo formula 1 počasi začela pobirati iz krize, v katero je zašla zadnja leta zaradi dragih hibridnih pogonskih sklopov, ki so se načeli bistvo formule 1.

Razlike med njimi so tolikšne, da na vsaki dirki gledamo tri dirke v eni. Kot da skupaj tekmujejo v formuli 1, v seriji GP2 in GP3. Formula 1 sta Mercedes in morda še Ferrari, GP2 so Williams, Red Bull, Force India in Torro Rosso, medtem ko so bili Sauber, Manor, Lotus in McLaren tokrat le GP3. To je nevzdržno in za formulo 1 na daljši rok uničujoče.

F1 v Sloveniji na dnu

Dno pa je formula 1 dosegla v Sloveniji — seveda medijsko dno.

TV prenosi so bili sramota. Krivičen bi bil, če bi krivdo pripisal komentatorjema. Ni jima mogoče očitati, da se nista trudila.

Nika Miheliča slovenska javnost pozna že dovolj dolgo in dobro, torej pri njem ni bilo nobenih presenečenj. Inženir ima trdna stališča o dirkanju in dirkačih, od dogajanja v formuli 1 je oddaljen in ne hodi na dirke. Ne pozna ljudi, ne pozna ozadij, nima ekskluzivnih in zakulisnih informacij. Če se prav spominjam, nikdar ni želel biti novinar, kar je zelo močno zaznamovalo njegovo delo že pred dvema, tremi desetletji. Zdaj, ko se je medijski čas zavrtel še mnogo hitreje naprej, je to še mnogo bolj opazno.

Leon Andrejka pa je športni novinar. Formulo 1 je okusil in oplazil v nekaj sezonah, ko je bila RTV Slovenija še pripravljena v medijski produkt formule 1 vložiti vsaj nekaj denarja.

Ko sem še vodil ta projekt, sem želel, da postane komentator. Z menoj bi si nabiral izkušnje in spoznaval okolje, v katerem se bo moral morda nekoč znajti tudi sam. No, kot ponavadi je zmanjkalo denarja in volje, da bi na televiziji oblikovali novega in dobrega strokovnega komentatorja. Če kak teden pred prvo dirko izveš, da bo to tvoja prva sezona na komentatorskem mestu — seveda le v ljubljanskem studiu —, in če ob tebi sedi tako zahteven karakter kot je Niko Mihelič, potem kaj več kot preživetja od tega ne ravno naravnega dvojca nismo mogli pričakovati.

Guzej, Filli, Lombergar, Jovanović

Za zdaj kaže, da se formula 1 po petih letih poslavlja z nacionalke. Ko je Bernie Ecclestone jeseni 2010 za mnogo manj denarja kot nekoč POP TV pravice spet prodal RTV Slovenija (kjer so bile pravice ves čas do leta 1995), je v ekskluzivnem intervjuju za Odmeve izrazil željo, naj tam ostanejo vsaj naslednjih 50 let. A že po petih letih je načrt klavrno propadel.

Sodeloval sem pri pogajanjih za pravice in pripravi programa, ker je nekdanjega generalnega direktorja Antona Guzeja projekt zelo zanimal. Verjel je, da sodi na javno televizijo.

Njegov naslednik Marko Filli pa je poskušal narediti vse, da bi se formule 1 znebil, še preden je bila na sporedu prva dirka. Tudi direktor TVS Janez Lombergar se za prenose ni zavzemal — ni pa jim metal polen pod noge. Toda Mile Jovanović, ki je bil takrat odgovorni urednik športnih programov, v svoji programski shemi ni videl prostora za formulo 1. Pričakoval je, da bo denar za to prihajal vedno iz nekih drugih, rezervnih, razvojnih skladov…

Marginalizacija športnega programa

Ko je krmilo TVS prevzela Ljerka Bizilj, je športu na svojih ekranih napovedala obrobno vlogo. Njena programska politika — če temu sploh lahko tako rečemo — temelji na telesnokulturni, primarno vzgojni vlogi javnega medija. Ali v prevodu: športno uredništvo je obsojeno na životarjenje, ljubitelji športa pa na obrobne dogodke, ki bi jih ga. Bizilj rada predvajala brez vsakršnih dodatnih stroškov. Čeprav so popularni športi skorajda edino, kar TVS še prinaša res dobro gledanost.

Formula 1 kot športni spektakel bi lahko bila ob solidnem programskem pristopu — kljub zgoraj omenjenim težavam — še vedno magnet za mnogo gledalcev javne televizije.

Nimam namena na dolgo in široko razlagati programskih in organizacijskih idej, ki sem jih imel ob formuli 1. Naj omenim samo nujno povezovanje vseh medijskih platform (televizija, radio, MMC…) v enoten programski koncept, ki bi lahko služil tudi pri drugih velikih športnih dogodkih, seveda ob okrepitvi novinarskih standardov in ustvarjanju konkurence znotraj sistema, v katerem bi nagrajevali boljše, prodornejše, bolj iznajdljive, pogumne, inovativne…

Moji standardi in slovenski standardi

In za konec še o meni.

Jasno mi je, da moje delo vsem ni bilo všeč. Kljub temu pa me je letos nenavadno veliko ljudi pogosto spraševalo — čeprav sem redko v Sloveniji —, kaj se dogaja s formulo 1. Zakaj ne delam več tega, kar je ljudi očitno navduševalo in zabavalo.

Vse mogoče mi je ob tem rojilo po glavi, toda s časovnim zamikom lahko rečem, da nisem imel druge izbire. Več kot dvajset let sem preživel ob televizijskem komentiranju, v novinarstvu že skoraj trideset.

Ja, začel sem zelo mlad. Oboževal sem nemški in britanski medijski pristop. Resen, jasen, zabaven. Predvsem pa sem že zelo mlad razumel, da je treba slediti visokim tehnološko-produkcijskim in vsebinskim standardom. Ti so bili v Sloveniji vedno slabi.

S formulo 1 sem imel v Sloveniji na Pop TV priložnost pokazati, kaj je mogoče narediti tudi z omejenimi finančnimi sredstvi in s skromno kadrovsko zasedbo. Ostanek in nadaljni razvoj tega pristopa še vedno lahko opazujete pri vse bolj popularnem in uspešnem projektu MotoGP na Kanalu A.

Žalostno in boleče

Naivno sem verjel, da bo za kaj takega po dvajsetih letih kapitalizma in konkurence v Sloveniji prostor tudi na RTV Slovenija. Kmalu je postalo jasno, da je mogoče narediti dober in odmeven program tudi na javni televiziji s povsem drugimi sodelavci. Še več! Podobne pristope bi lahko začeli razširjati tudi med ostale športne vsebine, kar nam je z nekaj smučarskimi projekti tudi (delno) uspelo.

A smer je bila preveč nevarna. Zamajala bi preveč lobijev in ustaljenih praks in povzročila preveč zavisti, saj bi v zgodovino in v kavarniške debate potisnila način dela, kakršen se je v tej zatohli ustanovi uveljavil v zadnjih desetletjih.

Razočaran spoznavam, da sistem raje žrtvuje nekoga za to, da bo vse ostalo tako, kot je, namesto da bi ga izkoristil za to, da nič več ne bi bilo tako, kot je bilo prej. Besede Milana Kučana z razglasitve samostojnosti Slovenije junija 1991, se na RTV Slovenija niso uresničile.

Zgrozim se, če pomislim, da so pogoji dela, odprtost za nove ideje, iskanje novih rešitev in poti, motiviranje prodornih in drugače mislečih v tej propadajoči medijski hiši še veliko slabši kot pred četrt stoletja. Če imaš ideje, vizije, načrte in želiš slediti — vsaj slediti, ker težko jih je ujeti — programski in produkcijski podobi BBC, ARD, SRF, ORF, na slovenski nacionalki že dolgo nimaš kaj iskati.

Žalostno in boleče. Tudi zame.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen v ponedeljek, 30. novembra, na avtorjevem blogu www.miranalisic.com pod naslovom Mercedes na prestolu, RTVSLO na prangerju. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE