Kako utišati/ustaviti protimuslimanske medijske hujskače

Zdi se, da smo v Sloveniji priča prvim pojavom nasilja, ki bi jih lahko pripisali medijskemu stampedu ščuvanja proti beguncem, posredno tudi proti muslimanom. Gre za hujskaštvo, ki se mu odgovorni na noben način nočejo upreti ali odpovedati. Razbito okno na sedežu Islamske skupnosti prvi grozeči pokazatelj:

“V Islamski skupnosti v Sloveniji so opozorili, da smo bili v preteklih dneh s strani nekaterih medijev priča vsakodnevnemu pozivanju in hujskanju ljudi na linč muslimanov in njihove skupnosti.”

“Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so pozivi nekaterih medijev pripeljali do napadov v noči s sobote na danes, ko je neznani storilec razbil okno pri vhodnih vratih na objektu Islamske skupnosti v Sloveniji. Podoben primer se je po njihovih navedbah zgodil leta 2008, tudi takrat je policija opravila ogled, vendar storilca niso odkrili.”

Šuntanje

Muslimani so torej sami presodili, da so žrtve nečesa, kar čutijo kot poziv k hujskanju, in pokazali s prstom na tistega, ki ga ne politika ne novinarski ceh še nista pripravljena vzeti kot resen problem.

Analize, kako profesionalno postopajo ob begunski krizi mediji, dejansko ni. Še huje! Stara rak rana, da del slovenske scene ne želi obsoditi ravnanja drugega dela — redke razsodbe NČR tega dejstva ne spremenijo —, temveč ga raje ignorira, se kar ponavlja in ponavlja in seveda nikoli ne zaceli.

Reporter

Če je kdo v nedeljo, ko so mediji pisali o nasilju ali vandalizmu nad muslimanskim objektom, kliknil na Reporterjevo spletno stran, je že na vstopni strani zagledal nič manj kot devet naslovov oz. prispevkov, ki zelo točno ustrezajo opisu Islamske skupnosti, z vsemi elementi grobega hujskaštva, fear-mongeringa, prodajanja strahu, posploševanja, izkrivljanja in širjenja nestrpnosti: Muslimanski migranti po Evropi nadaljujejo s posiljevanji, Jelinčič: “Ilegalne migrante spraviti v Stožice za čas …, Gregor Preac: Uspešne nasilne vere, Damis Črnčec: Imeti moramo ničelno stopnjo tolerance do …, V Špilju tisoč protestnikov zahtevalo zaprtje meja: Nismo …, Zaradi migrantov so odpovedali praznovanje božiča, Damir Črnčec: Slovenija naj popolnoma zapre južno mejo, Odprtje meja za teroriste: Soodgovornost levice za krvave dogodke v Parizu, Stalni centri bodo resne teroristične grožnja.

Še več, zvečer se je hujskaškemu diskurzu pridružila še nova tendenciozna naslovnica nove številke in — kaj pa drugega! — celo seznam potencialnih lokacij v Ljubljani, ki jih lahko napadejo teroristi.

Kodeks? Kateri kodeks?

Z veliko verjetnostjo lahko že zdaj napovemo, da razen diskreditacijskega kaznovanja tistih, ki bi utegnili nasprotovati takšnim novinarskim maniram, ne moremo pričakovati nobenih odzivov ali reakcij. Najbolj tragično je, da mora sama žrtev opozarjati na tiste, ki vneto, tako rekoč fanatično širijo strahove, stigmatizirajo in sejejo odpor.

Ne vemo še, kaj utegnejo storiti muslimani. Toda očitno bodo posledice patološke politizacije in ideologizacije slovenskih medijev še nekaj časa preizkušali na lastni koži.

Vendar si novinarji ne zaslužijo odpustkov. Slovenski novinarski kodeks v 21. členu obsoja širjenje sovraštva:

“Spodbujanje k nasilju, širjenje sovraštva in nestrpnosti ter druge oblike sovražnega govora so nedopustni. Novinar jih ne sme dopustiti, če pa to ni mogoče, se mora nanje nemudoma odzvati oziroma jih obsoditi.”

Kaj je/ni rekel mufti

Primer izkrivljanja dejstev je tudi obravnavanje muftijevega nastopa v Odmevih s Slavkom Bobovnikom prejšnji teden, ki je bil hitro zlorabljen in zmanipuliran v nekaj, česar Nedžad Grabus nikoli ni rekel. Samo zato, seveda, da bi izzvenelo v prid tistih, ki iščejo sovražnike med muslimani.

Muftiju zelo na široko pripisana izjava — video insert je bil pravi hit na socialnih omrežjih in širše — je bila, da bo Slovenija bo čez 20 let “večinsko muslimanska”. Izbruh prebujenega strahu, sumničenj in sovražnega odpora je bil nato zelo pričakovan naslednji korak.

Težava je seveda v tem, da mufti ničesar takšnega ni rekel. Tukaj je prepis njegovih besed v celotnem kontekstu (povzeto po Slovenskih novicah):

“Ne bomo dovolili tega, da nam vedno govorijo, da smo vsi enakopravni pred zakonom. Ko pa pridemo mi in poskušamo doseči določene pravice, potem čakamo več kot 40 let na to. Veliko je primerov in mislim, če hočemo graditi resne družbene odnose, potem moramo govoriti tudi o tem, kakšni so problemi, s katerimi se soočajo tudi mlajši ljudje, ki imajo slovensko identiteto in so muslimani. Mi smo starejša generacija. Govorim o tem, da ta center in vse, za kar smo si prizadevali, smo si zaradi slovenskih državljanov, ki bodo čez, recimo, 20 let večina muslimanske oziroma islamske skupnosti v Sloveniji. In zato je zelo pomembno za širšo družbo, da razume, za kaj sploh gre, ko govorimo o islamskem kulturnem centru in naši identiteti v Slovenji.”

Slišati in razumeti po svoje

Za napačno razumevanje je ključen tale muftijev stavek:

“Govorim o tem, da ta center in vse, za kar smo si prizadevali, smo si zaradi slovenskih državljanov, ki bodo čez, recimo, 20 let večina muslimanske oziroma islamske skupnosti v Sloveniji.”

Med drugimi je takšno branje prevzel in razširil Janšev portal Nova24TV.

Poanta povedanega je pri muftiju preprosta: ko govorimo o džamiji in muslimanskem centru, se moramo zavedati, da gre za “naše”, slovenske državljane. Da so to ljudje, ki takšno državljanstvo sprejemajo in želijo biti del tukajšnje identitete.

Trditev je torej: “Čez 20 let bo večina muslimanske skupnosti v Sloveniji takšne, da bodo to slovenski državljani.” Edina možna in izrečena razlaga pa je bila preslišana in zmanipulirana v drugo smer. Kar so slišali oz. želeli slišati tisti, ki so napadli muftija, pa je naslednje: “Čez 20 let bo večina [državljanov] muslimanske oziroma islamske skupnosti (v Sloveniji).”

Prvi (Grabusov) stavek se očitno nanaša na državljanstvo pripadnikov muslimanske skupnosti v Sloveniji čez 20 let: subjekt so pripadniki muslimanske skupnosti. Drugi stavek pa se očitno nanaša na opis, po katerem bo “večina”, namreč prebivalstva, prevladala in da bo pripadala muslimanski skupnosti: subjekt je celotno prebivalstvo.

Večina in večina

Vidimo lahko, da je druga, konspirativna in hujskaška interpretacija možna samo, če je dekontekstualizirana in fokusirana na to, da razume izraz “večina” kot hegemonsko prevlado pripadnikov muslimanske skupnosti v državi. V resnici pa je smisel Grabusovih besed lahko enoznačno povzet le po prvem branju: “večina” pripadnikov muslimanske skupnosti bo imela čez 20 let slovensko državljanstvo.

Samostalnik “večina” je torej uporabljen v dveh pomenih, kot ekvivokacija. Če v prvem primeru jasno referira, pa v drugem ni tako: del stavka “večina muslimanske oziroma islamske skupnosti v Sloveniji” se tendenciozno, ob predpostavljeni slabi slovenščini in iskanju ohlapnejšega branja, interpretira kot “večina prebivalstva”. Ergo, večina prebivalstva naj bi bila čez 20 let pri nas muslimanskega.

Šele na teh in takih podlagah, na zavestnih dekontekstualizacijah in ponaredkih je konstrukt o muslimanski dominaciji v Sloveniji lahko uspešen. Seveda pospremljen s smrtno dozo islamofobnih občutkov in njihove medijsko podprte diseminacije.

Če v Islamski skupnosti v Sloveniji opozarjajo na hujskanje in pri tem kažejo s prstom na medije, imajo popolnoma prav.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v nedeljo, 29. novembra, pod naslovom Medijsko sovraštvo do islama in vzniki nasilja. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.