Dovolj te absurdne retrospektivne propagande za “boljše življenje” v SFRJ!
Dneva republike, najpomembnejšega državnega praznika v nekdanji Jugoslaviji, niti formalno ne praznujemo več že 25 let. Velikanska večina se 29. novembra niti ne spomni, da je to bil nekoč ne vem kak pomemben dan, ko so prvošolčke sprejeli v pionirsko organizacijo.
Pa vendar se nas mediji čutijo dolžne vsako leto spomniti. Pa ne samo to, da je bil praznik, ampak da je bilo v Jugoslaviji super.
Zakaj? Ker je res bilo? Ne. Ampak zato, ker je to najlažji način, da kritiziraš današnjo družbo. Današnje čase nasploh, ne samo današnje politike.
Promocija pasjih procesij
Delov posebni poročevalec — specializiran za promocijo alternativnih protokolarnih pasjih procesij nostalgičnih levičarjev od Dražgoš pa do Jajca — se je udeležil vsakoletnega romanja v počastitev 2. zasedanja Avnoja in napisal tako rekoč jugonostalgičen potopis.
Naslov članka, v katerega sem se zapičil, se je glasil: Nekoč je bil delavec spoštovan gospod.
To ni stališče avtorja ali uradno stališče uredništva Dela, kot bi morda pomislili. To kao neizpodbitno dejstvo, ki ga ne morete — ali vsaj ne znate — zanikati, ta ljudska modrost ali vsaj modra misel je izjava nekega Ekrema iz vasi Kuprešani, nekje blizu Jajca.
Konec citata. Toliko o distribuciji filozofskih, socioloških, politoloških misli danes.
Izvedeli smo tudi, da se je slovesnosti udeležil tudi nek ruski general. In? A se je je tudi kak ameriški? Kdo hudiča je Aleksander Kravčuk in koga to briga? Verjetno še precej manj kot udeležba predsednika ZZB NOV Slovenije Tita Turnška in članice predsedstva Tilke Bogovič.
Fenomen propagande za SFRJ
Fenomen retrospektivne propagande za nekdanjo Jugoslavijo postaja vedno bolj absurden. Dopuščam možnost, da je človeško še nekako razumljivo obžalovati stare čase. V vsakem spominu je lahko tudi nekaj lepega.
Že mogoče, a to ni opravičilo — niti za same nostalgike, še tem manj pa za medije. Mediji s tem samo izkoriščajo zgodovinsko ignoranco in zaslepljenost ljudi na podoben način, kot izkoriščajo senzacionalistične, najraje tragične dogodke za privabljanje bralcev.
Ker ali ni to senzacionalno in tragično, da ljudje objokujejo državo, v kateri so domnevno bolje živeli kot danes in ki jo je to domnevno boljše življenje pripeljalo do krvavega propada?
