Ja, bitte: Islam kot eksotičen, upgradan burek, metakebab

26.11.2015 / 06:08 Komentiraj
Burka je modni artikel, accessory, fashion statement. Ja. Tako kot je bila trenirka za Tomaža Majerja politični outfit.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Včerajšnji tvit dneva se je nanašal na debato o čem drugem kot o predlogu SDS za prepoved burk in nikabov in se je iz tabora zagovornikov svobodnega izražanja muslimanskih šeg glasil takole:

“Muslimansko žensko pokrivalo enako strpno prenašamo kot npr. krščanske križe na pokopališčih.”

To je napisalo razmeroma prijazno, ne zlonamerno dekle, ki je v slovenski sekciji Twitterja še kar priljubljena. Zato jo je v bistvu še dobro odnesla. Kogarkoli drugega bi desničarji in/ali katoliki zaradi te izenačevalne, navidez cinične pripombe simbolično linčali.

Kljub temu pa dajmo postaviti to izjavo v kontekst.

Slovenski antiklerikalizem

Običajen slovenski ateist ni ateist kar tako. Ni nekdo, ki kratko-malo ne verjame v krščanskega Boga in ne čuti potrebe po osebni in družbeni transcendenci. Svoje brezboštvo se čuti intelektualno in moralno dolžnega nadgrajevati z odporom do Cerkve.

To pa seveda ni neko metafizično stališče, temveč socialno in kulturno, celo politično stališče. Povprečna antiklerikalna jeza je miks različnih očitkov, tudi veljavnih, pa vendar posplošenih.

Ateisti Cerkvi očitajo diskrepanco med materialnim bogastvom in poduhovljenostjo, ki jo pridiga. Če bi bilo po njihovo, Cerkev nikoli ne bi dobila nazaj nacionaliziranega premoženja. V mnogih, še tako benignih in tudi produktivnih javnih gestah in pobudah Cerkve vidijo poskuse izničenja ločenosti cerkve in države. Svarijo o neprimernosti verouka v javnih šolah in nevarnosti perpetuiranja dvatisočletne indoktrinacije. Opozarjajo na svetlobno polucijo ponoči osvetljenih cerkvic na slovenskih gričih in zvočno polucijo bitja zvonov v mestih. Nikoli ne bodo pozabili nečastne vloge slovenske Cerkve med 2. svetovno vojno. Zgražajo se nad pedofilijo med duhovniki, kot da so vsi tisti vici o pohotnih župnikih res. Rado jih je strah vatikanskih spletk. Primerna sanacija finančne luknje mariborske nadškofije bi bila po njihovem odprodaja ali celo zaplemba cerkvenega premoženja. Kardinalu Rodetu podtaknjeni sin se jim zdi vrhunec raziskovalnega novinarstva. Itd.

S stisnjenimi zobmi

Ateizem, kakršnega pri nas poznamo — ali mislimo, da ga poznamo —, je naslednik socialistične družbene doktrine, ki je Cerkev v najboljšem primeru s stisnjenimi zobmi tolerirala. Ateist zato pri nas ni človek, ki bi kljub svojim drugačnim pogledom spoštoval verujoče in kler, kaj šele Cerkev kot institucijo in njeno simboliko — vsaj ne onstran velikonočnih in božičnih praznikov.

Ateisti še vedno tolerirajo Cerkev s stisnjenimi zobmi. V prevodu: nič ne rečejo, ampak si svoje mislijo.

Konkretno, križi na grobovih jih ne motijo, ker so tolerantni in pietetni. Pravica do križa na grobu — ne pa tudi recimo pravica do križa v časopisni osmrtnici — je stvar politične korektnosti.

Ateizem je krščanski ateizem

Seveda je tudi toleriranje burk stvar politične korektnosti. Ampak ali je toleriranje islamskih simbolov lahko isto kot kot toleriranje krščanskih simbolov?

Ateisti se še nečesa pomembnejšega ne zavedajo: ateist je ateist v tem smislu, da se je distanciral od krščanstva. Kdor je ateist ali se ima za ateista v Evropi, je tako rekoč krščanski ateist. Evropski ateizem je možen samo na ozadju krščanstva, kot negacija krščanstva, odpoved krščanstvu. Tudi za tiste, ki niso bili nikoli eksplicitno vzgojeni v krščanskem duhu.

Ateist, kakršnega poznamo na Zahodu — in v pravem pomenu besede ga poznamo samo na Zahodu —, se ni mogel odpovedati islamu (ali budizmu itd.), ker to ni vera, ki bi definirala, formirala in celo omogočila njegovo religiozno negacijo.

Zato pa je tudi lažje biti toleranten do islama. Islam ni travma evropskega laičnega, levičarskega intelektualca, zanj je to krščanstvo. Povprečen, nereflektiran krščanski ateist ima občutek, da ga ne Alah ne imami ne džamije ne ogrožajo, ker je to drug svet, nekakšen nov, upgradan burek, v bistvu metakebab, čisto fajn.

Politično korekten privrženec globalizacije Slovenije je šele v zadnjih letih pogruntal, da so tudi med muslimani bad guys, ki pobijajo džaure — ampak to definitivno niso ljudje, ki bi nosili burke.

Kolekcija automne/hiver 2011

Za multi-kulti ateista je burka samo modni artikel, accessory, do katerega je treba biti enako toleranten kot do kravate ali hipsterske brade. Tudi prav. To prepričanje je na vsak način bolj normalno, bolj produktivno, bolj neškodljivo, bolj človeško kot namera, da bi burko pavšalno prepovedali.

Ker če je burka res samo fashion statement, pove približno to in toliko kot trenirka, ki jo je tako imenovani Tomaž Majer nekoč lucidno definiral kot politični outfit.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE