3. svetovna vojna: Vsaka jeba se začne z velikim navdušenjem
Danes zjutraj me je mulc vprašal, ali bo res 3. svetovna vojna. Pravzaprav me je vprašal, kdaj se bo začela in kako jih bomo potolkli. Vemo, koga! Baje se o tem pogovarjajo v šoli.
Nekaj minut potem, ko sem smrkavcu s cmokom v grlu poleg toplega sendviča serviral še nabor Give Peace A Chance modrosti in prvič v svojem veku začutil hipija v sebi kot koristnega, me je presenetil prvi mirovnik zahoda in stražar Petrove skale: papež je tako rekoč skenslal božič!
Zdi se mu, da vonj po cimetu ne gre z vzdušjem "totalne vojne vseh proti vsem", zato je praznovanje božiča mirno označil za sprenevedanje, kuliso, “šarado”. Model!
Verjetno si predstavljate, kako sem se počutil šele, ko sem na vse to naložil tri kave nervoze, okrepljene z dnevnim tiskom, in ko je Miladinovičev Mare na moj timeline kliknil posnetek sestreljenega ruskega letala.
Ura še ni bila deset, jaz pa že trikrat v vojni.
Post, klistir in Igra prestolov
Tretja svetovna vojna je nova črna. Prvi so besedno zvezo uporabili ceneni časopisi, po napadih v Parizu je prisotna povsod. Za šanki, med spletnimi modrijani, celo ugledni mnenjski voditelji zadnje dni tekmujejo v tem, kdo bo prej dahnil: “No, kdaj sem vam že rekel.”
Ob vsem tem klicanju hudiča me najbolj preseneča način uporabe pojma 3. svetovna vojna. S kakšnim žarom se izreka ime tega domnevno potencialnega vraga! Kot da bi šlo za kombinacijo posta, klistirja in nove sezone Igre prestolov. Ali pa dolgo pričakovani finale kakega žogarskega prvenstva. Kot da komaj čakamo, kdaj se bo vse skupaj začelo. Pijemo pir in pobiramo stave. Kot da gre za dobro miniserijo, za resničnostni šov, pri katerem bomo izza varnih digitalnih vmesnikov sami določali način participacije, tveganje in všečkali zmagovalce.
WW3 Premium
Če boste za igro WW3 kupili premium paket, boste lahko izločali poražence v posameznih bitkah/epizoda in gledali razčefukana čreva v visoki ločljivosti. Seveda brez tveganja, saj se bo itak vse — tako kot ujme, žled, teror — dogajalo v sosednji vasi ali mestu. Recimo v Parizu ali Zagrebu.
Tretja svetovna vojna bo dober žur, ki nas bo prikoval na družabna omrežja in novičarske kanale ter nas z blagodejnimi učinki pegastega badlja hkrati tudi očistil in prerodil.
Na koncu, ko bo sovrag izločen iz TV studia, bomo zadovoljeni in prerojeni. Uniforme bomo dali ženam peglat, odlikovanja v vitrino, pametne telefone in drugo elektronsko orožje pa napolnit. Naš dekadentni danes bo pozabljen, nad horizontom ruševin se bo prižgala luč nove, boljše Evrope.
Sanja svinja o koruzi
Jebiga. Vedno sem si domišljal, da bom po sto letih prvi v moški veji družinskega debla, ki mu ne bo treba v ihti obuvati vojaških škornjev, kaj šele v kakem rovu srati ter vohati in jesti razpadajočega trupla. Upal sem, da imam prav. Ampak vse več je takih, ki me poskušajo prepričati, da sem se motil. Kmalu jih bo dovolj, da bom priznal, da imajo vojni veseljaki prav.
A ker je v vsakem zlu — tudi v tako totalnem — kanček dobrega, je na pragu velikega poka dobro vsaj to, da bom končno izvedel, kdo so tisti, ki jih take stvari veselijo.
Kdo so ljudje, ki v takih časih postanejo vojni hujskači, pop zvezdniki izrednih razmer, odrešeniki radikalnih idej? Kdo so mehaniki, ki bodo postali generali? Kateri bodo naslednji vojni dobičkarji? Kateri zločinci? Kdo je iz pravega testa za vojno? Kdo bo profitiral?
Nagnusni antropogeni akt
Vojna, ta nagnusni antropogeni akt, je vedno spočeta na konsenzu, na učinku snežene kepe, ki jo začne potiskati peščica patoloških idiotov in šele potem preseže kritično maso.
Janez, Branko in Vinko so že v vojni in nas prepričujejo, da smo z njimi tudi mi. Vsi in vsak dan bolj! Sledili jim bodo Tomaži Jeraji, na koncu pa bomo — pa če hočemo ali ne — mobilizirani tudi šepavi 40-letniki. Po možnosti s svojimi sinovi. Še vedno je bilo tako!
Pustimo razlike med vzroki in povodi: devastacijo vseh vojn zarola ista kretenska platforma v glavah globalno zanemarljivih lokalnih pomembnežev. Vedno gre za isto matrico. In nikoli se nič ne naučimo.
Kdor je od (proti)vojne literature bral vsaj Dobrega vojaka Švejka, ve, da se vsaka jeba začne z velikim navdušenjem. In če ji že ne moremo ubežati, zabeležimo v tem predvojnem času vsaj to, kako se vedejo vojni navdušenci.
Morda nam vedenje o njih vedenju pride prav. Če ne prej, pa po naslednji vojni.