Obletnica mature: Včasih smo si kradle fante, zdaj si krademo može

Po temeljitem razmisleku in zavrnjeni prošnji za premostitveni kredit sem se odločila, da če slab mesec nič ne jem, spravim nase tiste usnjene hlače iz obdobja po hudi zastrupitvi z gobami. Edino takrat sem lahko v njih hodila in dejansko skrčila kolena.

Trajno sem imela že lani, torej je letos gladko odpadla. Zato me je frizer postrigel zelo na kratko in mi naredil irokezo. Stala je pokonci točno od frizerskega salona do avta, potem pa so se lasje žalostno povesili na čelo in tam ostali. Nekako sem jih zabetonirala za ušesa in hotela poudariti mladostnost z naravnim ličenjem.

V mislih sem imela tiste sošolke, ki so v šolo vedno hodile v zlizanih kavbojkah, beli majici in s simpl čopom, češnjastimi ustnicami in srnjimi očmi. Vedno znova pozabim, da je za “lihkar sem vstala in se mi gladko jebe” izgled prekletih Francozinj potrebnega veliko več dela kot za makeup utopljene pocestnice.

Stari vici

Takrat mi je bilo žal, da nisem šla h Glumičiču po vsaj eno injekcijo botoksa in h kozmetičarki po nove obrvi.

Tudi z usnjenimi hlačami se ni izšlo. Že pred leti jih je napadla zelena plesen in jih je mama podarila Konjeniškemu klubu Črnuče. Zato sem jih morala nadomestiti s plastičnimi pajkicami, ki so mi ves čas lezle z riti.

Tako upicanjeno me je oče nabasal v avto in me peljal na zabavo. Najbrž sem se mu pošteno smilila, ker me je celo pot zabaval s starimi vici.

Na parkirišču sem zlezla iz avta, si potegnila pajkice nazaj na rit in počasi odkrevsala proti vhodu. Na parkirišču so me napadle neke gospe in se drle za mano, jaz pa sem jim odsotno pokimala in še naprej preverjala blazno pomembne mejle na telefonu. Vroče akcije za izlet na božični Dunaj in popusta za zimske verige pa res ne smem zamuditi…

Prepoznavanje

Na srečo so na vhodu stali natakarji s polnimi kozarci šampanjca. Hitro sem pograbila prvega in še zmeraj preučevala ugodno ponudbo verig za vsako žensko, ko me je ogovorila neznanka s parkirišča. Pa kaj mi ta baba teži… Dokler je nisem pogledala od blizu in v urejeni gospe zagledala skrito sošolko, ki je v elastičnih kavbojkah in z natupirano frizuro vsak odmor kadila travo za gimazijo.

Kmalu sem v moških začela prepoznavati sošolce, s katerimi smo skupaj špricali. V divji črnolaski pa sem prepoznala blondinko, ki me je celo gimnazijo hotela premlatiti, ker sem ji baje speljala tipa.

Še dobro, da so kmalu prišle moje sošolke. Skupaj smo obujale spomine, kako smo v disku sestavile iz desetih slamic eno dolgo in z njo naskrivaj pile iz steklenic za šankom. Glasno smo se krohotale, dokler nam bivši ravnatelj ni poslal grozečega pogleda in smo si osramočeno brisale maskaro z brade.

Vino na usnama

A prave solze so nam začele teči šele ob glasbenem izboru DJ-ja, ki ga je pred leti v osnovni šoli učila glavna protagonistka v vlečenju vina na slamico izza šanka. Mladenič nam je namenil bogat izbor pesmi izpred 30 let.

Mulcu se je zdelo logično, da radi poslušamo Čebelice. In Vino na usnama. Imelo me je, da bi ga zgrabila za ušesa in mu povedala, da sem v njegovih letih v nedrčku skakala v prvi vrsti na koncertu Body Count! Da sem sama zgradila splav in se z njim spustila po divji reki — okej, nisem ga sama zgradila, sem pa z njega edina padla —, enkrat povlekla dva dima opija, jedla kačo in plavala z morskimi psi. Zato ne ti meni z Modrijani!

A mulci res mislijo, da smo pri 20 letih nehali živeti? Da smo takrat oslepeli in oglušeli? Da poslušamo Radio Veseljak in hodimo na dopust v Zeleno laguno?

Če bi praznovali 40. obletnico mature, bi nam pa vrtel našega vrstnika Čajkovskega?

Revolt starčkov

Najbrž ni računal na vsesplošen revolt starčkov, ki so okupirali šank in se niso pustili odgnati niti razočarani povezovalki večera, ki je mahala s plesišča, artikulirano odpirala usta in nazorno kazala, kako mlada Tinka šic-šic okrog ovinka…

Moram priznati, da je bilo veliko bolj zabavno kot sem mislila, da bo. Predvsem me je razveselilo spoznanje, da nobena od sošolk ne more več furati naravnega videza brez lopate pudra in litra laka za lase. Pa še prekleto morajo paziti, kdaj gredo na stranišče, da ne bi tam slučajno srečale bivše sošolke, ki so ji speljale moža…

Včasih smo si kradle fante, zdaj si krademo može.

Ampak imamo okus za glasbo. Za moške pa še zmeraj ne.

Skratka, vse je ostalo isto. Samo malo bolj proti jugu se je premaknilo in malo več stane.

Opomba: Tekst je bil objavljen v ponedeljek, 16. novembra 2015, na avtoričini spletni strani Moj B®log na pizdun.org pod naslovom Obletnica mature. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorico.