Psi vojne

V dilemi, ali je smiselno molčati ali nesmiselno ponavljati eno in isto, je pravilna odločitev nesmiselno ponavljanje.

Torej: nesmiselno je molčati, da je bila Evropska unija uradniška trdnjava, ki se je podrla, ko bi bilo potrebno delovati skupaj, ne da bi države pri tem vodili interesi “jekla in premoga”.

Obstajajo sebične države, ki predvidevajo, da utegnejo pridobiti več kot izgubiti, če odpovejo gostoljubje solidarnosti v EU (višegrajska skupina). Obstajajo ranjene države (Francija zaradi napada, Grčija zaradi politike nerazsvetljene Nemčije). Obstajajo prestrašene države, ki nimajo nobene moči in vpliva in so samo del sanitarnega kordona.

V strahu čakajo, kdaj se bodo meje za njimi začele zapirati. Potem problemi ne bodo migrirali naprej, ampak se bodo ustavili na dvoriščih, v parkih, pred uradi.

Hladna vojna

Jedro hladne vojne je bil na eni strani strah pred komunizmom sovjetskega tipa, na drugi strani pa strah pred kapitalizmom ameriškega tipa. To je bilo desetletja dolgo obdobje, ko sta se prejšnji zaveznici v boju proti nacizmu in fašizmu obrnili druga proti drugi.

Za vsak strah je značilno, da je votel, okrog pa ga nič ni. SZ in ZDA in sta demonizirali idejo in obliko ene in druge in si prizadevali, da bi zasedli čim večje območje, kjer bi lahko branili zunanje meje “ideje izvirnega komunizma” in “načela najboljšega kapitalizma”.

Predstave niso temeljile na resničnih dejstvih, ampak na predsodkih in na zlobni želji, da bi osmešili in premagali nasprotno idejo. V resnici pa sta to bila — in sta še vedno — totalitarna sistema, v katerih je ideja v človeško občestvo rojenega svobodnega posameznika omejena z vrsto nevarnih zakonov.

Eden od njih je zakon vojne proti terorizmu.

Rusija in evropska pojedina

Tako Napoleon kot Hitler sta se hotela polastiti ozemlja in naravnih bogastev vse do Aljaske. Če se je carska Rusija — ne razmišljam, za kakšno ceno — vsaj dvakrat v zgodovini (v času Petra Velikega in Katarine Velike) zgledovala po Zahodni Evropi, da bi postala enakovredna članica evropske družine, je taista Evropa vedno poskrbela, da je bila Rusija odrinjena od evropske pojedine.

Tudi Oktobrska revolucija, ki je krvavo opravila s carsko rodbino, je prehitevala svoj čas in je industrijsko revolucijo poskusila obrniti v prid množicam.

Eksperiment se je končal žalostno. Z veliko moralno zmago kapitalizma. Torej sistema, v katerem — ne pozabimo — 99% ljudi dela za 1%.

Geografsko je evropska meja na Uralu, torej nekje na polovici Ruske federacije. Vendar Evropa nikoli ni imela resne želje, da bi ta del vključila v svoje interesno območje. Velik del Rusije predstavljajo Slovani — in Slovani nikoli niso sedeli za isto mizo kot Germani in Romani ali domnevni potomci Keltov.

Kolektivno kaznovanje

Smrtni strah pred komunizmom je gnal države v evroatlantske povezave. Možnosti, da bi bila del njih tudi Sovjetska zveza ali danes Ruska federacija, ni bilo nikoli v nobenem dokumentu. ZDA v Natu predstavljajo okoli 60% moči, torej tudi tolikšen delež vpliva. Po samorazpustitvi Sovjetske zveze, tem velikem darilu Gorbačova kapitalističnemu “raju”, preostanek Evrope ni razumel sporočila, temveč je spodbujal širitev Nata na vzhod namesto dolgotrajnega mirovnega in zbliževalnega procesa — recimo k neki obliki socialnega kapitalizma z obvezno nevtralno cono na območju nekdanjega vzhodnega bloka.

Politika izključevanja — kakorkoli že je upravičena — se nadaljuje z zadnjo kolektivno izključitvijo ruskih atletov. Ali res kdo verjame, da je bil Armstrong edini umazani zahodnjak? Kolektivno kaznovanje je znak totalitarnih sistemov! Lahko bi vzeli vzorce vseh ruskih športnikov, jih testirali enkrat, dvakrat in postavili novo bazo podatkov. Kar je bilo, je bilo. Ne da se popraviti tako, da je škoda še večja. Razen, če je namerna.

Slovansko kulturno bogastvo

Igra brez izida z Ukrajino je obojestranska: EU in ZDA igrajo vlogo sirene, ki kliče k sebi, Ruska federacija pa poskuša braniti tisto, česar ji ne bi bilo treba, če bi bila sama del Evropske unije.

Kdo mi zna razložiti, zakaj Turčija ja in zakaj Ruska federacija ne?

Prvič, sem Slovan, zato so mi Slovani bližji. Drugič, so v veliki meri katoliki in so mi zato še bližji. Tretjič, bili so na strani zmagovalcev nad nacizmom in fašizmom, zato mi morda lahko pomagajo premagati tudi tega iz 3. tisočletja. Četrtič, znajo živeti v federaciji z islamskimi državami. In petič, imajo ogromno zalogo kulturnega bogastva, ki je bogastvo Evrope.

Projekt EU je kratkoviden in slaboviden. Ne vidi dlje od trikotnika London–Bruselj–Berlin — Pariz je mehka točka — in ne vidi Evrope. Le kdo si je omislil Schengen tako, da je del EU v njem, del pa ne, in da so med članicami sive cone (BiH, Srbija, Kosovo, Črna Gora, Makedonija, Albanija)? Nekdo, ki nikoli ni vzel v roke zemljevida Evrope?

Zadnja pragmatična politika EU sta bila Margaret Thatcher in Helmut Kohl — s konzervativno, včasih nesprejemljivo, a delujočo politiko. Laburistom ali socialistom pa se je ves čas zdelo pomembno, da opozarjajo na razliko med nacionalno konservativnostjo in preveliko podobnostjo z mrtvimi socializmi.

Se spomnite znamenite Tretje poti, ki je postala brezpotje?

Psi vojne

Politika Tonyja Blaira, obeh Bushev in Baracka Obame je pripeljala svet — predvsem pa EU — do roba 3. svetovne vojne. To je vojna za vire: energente, vodo, strateške kovine. ZDA so v prejšnjem stoletju Evropo potegnile iz dveh vojn, v novem tisočletju pa so jo porazile brez vojne — s terorizmom in begunci.

Psi vojne, ki jih je EU pomagala hraniti, so se obrnili proti roki, ki jih hrani. Se spomnite ukinitve embarga na dobavo orožja zmernim upornikom v Siriji? Hej, zmerni uporniki = prijazni morilci!

Obveščevalne službe, ki so nekoč obdelovale podatke in ločevale fikcijo od resničnosti, da bi jo politiki razumeli in ustrezno ravnali, so postale agencije za izdelovanje scenarijev in sprožanje dogodkov, ki se sicer ne bi zgodili: atentati, državni udari, arabske pomladi, uničevanje držav in celotnih regij.

Obveščevalnih služb ne vodijo več analitiki in tisti, ki znajo sintetizirati podatke, vodijo jih strokovnjaki za komuniciranje z javnostmi.

Rusija nas bo obvarovala pred skrajneži

V eni izmed prvih kolumen sem napisal, da bo svet potreboval Rusko federacijo za obrambo pred islamskimi skrajneži. EU je treba nadomestiti z Evropo, ki seže do Urala in čez. Prav tako sem napisal, da mora OZN zasedati o begunski krizi. Napisal sem, da je terorizem virus, ki lahko napade katerokoli telo, zato rabimo zdravniški konzilij, ki bo odločil o protokolih za varovanje zdravja.

Pandemije, kakršna je zdaj med nami, nismo poznali. Uresničuje se scenarij, ki zahteva sodelovanje neglede na razlike. Sodelovanje, ki bo gradilo na minimalnem zaupanju.

Ali imajo EU, ZDA, Rusija, Kitajska in druge države politike, ki so sposobni uresničiti vizijo svetovnega miru na pragmatičen način?

Ponavljam, ponavljam…