Men bi blo še peš hodit treba prepovedat

Jaz nisem šofer. Sem bla v zadnji vrsti, ko je bog talal koncentracijo, in v prvi, ko je talal članstvo v klubu štorastih in ne treznih. Taki nimajo kej vozit. Pa pustmo malenkosti, da se mi zdi avto vozit podvig, kokr če bi raketo vozil. Sami eni čudni gumbi, pa čeprov zna vsak 12-letni Rom stoenko furat naokol. Pa nazaj videt, pa naprej gledat, to bi se men scufal.

Ko sem nažgana, je že kolo cela znanstvena fantastika. Ko se vračaš z Metelkove ponoč in si prepričan, da si sestrična od Lancea Armstronga.

Substance

Sam po dveh metrih skontaš, da so vajina skupna točka sam substance. Ker balanca gre v desno, ti pa cel v levo in sam po tleh z bučo. Tista edina dva avta, k se pripeljeta ob taki uri mimo, se ustavljata, in te sprašujejo, če vse okej. Itak, itak. Ker si prepričan, da itak, itak. Vse pod kontrolo. Pa spet kao gor, pa dva metra naprej, pa spet z glavo v beton. Pa s ksihtom v fasade mimoidočih hiš. Akrobatke so vajenke zame.

In tud če se pametno odločiš, da boš šel peš, greš še vedno levo, desno. Ko si tok munjen, da bi te sred noči komot napadel kak kreten, ti pa še vedel ne bi. Drug dan bi te klicale ta modre barbapape: “Gospa, najdli vašo osebno pa vaš DNA na enmu.” A da ja? A je vsaj luškan?

In se navadiš na obvezen taxi. Čeprov je drug dan spet isti šmorn, ker ne veš, kje si pustil kolo. In pol ga znam tud po en mesec tam pustit. Pa sej je prov. Nakomiran folk nima kej vozit. Ne kotalk ne ništa.

Mrtvi

In pol berem na netu: “Mrtvi, mrtvi, mrtvi, vozil v narobe smer, mrtvi.” Fuck, it na cesto je že cela loterija. Jaz ne vem, kera zveza butlov da vsakmu kretenu izpit. Pa kr tko, skor doživotno. Vidim ene take stare šoferje, k bi prej pričakoval, da je že v vrsti za krematorij. Sej ni čudno, da gre v kontra smer. Temu je pr teh letih itak vse kontra.

Prov vidim čičata, s trojnimi pepelniki od očal, na easy, kot da je čist zapušen, vzad komad I can see clearly now od Jimmyja Cliffa, sprot še mal pumpica za srce, pa majat z glavo: “Mladina nespoštljiva zadeta, še vozit ne zna več.” Un pa kr proti vsem, kot da je Braveheart. Izpit so mu pa še pod Italijani stalal.

Čiča, če delaš samomor, si kupi dve flaše metadona, pa boš kmal delal družbo Marilyn Monroe.

Booty call in Maček Muri

Šoferji mislijo, da vse obvladajo. Ker sem paranoik, vsakmu, k me prvič kam pelje, zamorim, če zna lepo vozit. Oh, kako da ne. Po njihovih besedah so vsi vzorni, smetana od smetane vozniki. Pa kje je že vse vozil, ni da ni.

Pol se pa usedeva in začne po telefonu prčkat. Pa kok morš bit to prfuknen? Zarad enga maila jebačice za booty call bova šla zdej pod kamion? Fukni to stran, bog te nima rad. Vi sebe ubijajte glih kokr se hočte, sam mene pa niti pod razno ne. Tist delam sama.

In gledaš v butast telefon, ker je neki kao nujnega na FB, in sam pičiš v avto neke mlade familije, k veselo prepeva Mačka Murija. In ugani, kdo bo najebal. Telefon zihr ne. Booty call bo una drugje najdla, Maček Muri bo pa utihnil. Tko to gre.

En model mi je pošiljal take maile, da sem jih hotla še kje za material porabit. Cel dan. Cele dneve. Dokler nisem dojela, da jih model piše vmes, ko vozi ne vem kok tonski kamion. In to vse pravilno, vse vejice, pičkice, račkice. Ni mi šlo v glavo. In sem pomislila na vse une reveže v mejhnih avtočkih, kako nimajo pojma, da vozijo proti nekomu, k mu je trenutno bolj važno, s kakšnim mailom bo mene fasciniral. Psihiatrija.

Pa pjani v avto: “Sej grem sam do doma.” To te lahk košta mal več k taxi. Jaz sem čist za, če čmo sami sebe ubijat. Noben problem. Sam ponesreč zjebat še koga druzga zraven zarad tega, e, tist pa ne bi, hvala.

Psihiči na cesti

Pa vsi živčni na cesti, pa jebat si mater, pa to je večini za pobrat izpit. Ne morš dat tok psihičev v take jeklene mašine, pa jih spustit kot zbezljane ovce: “Pejte se mal igrat.” Vsak jezen in zafrustriran zarad neke svoje jebe, pol pa gre še na cesto.

Vse skrbi pa sam za keš, za kazni, barbapape. Da lahk ti ostaneš tetraplegik za forever, pa ne igra nobene vloge. Tam bi vse kviskote pušnil, ne sam točke, avta ti pa sploh ne rabjo več pobrat, ker ješ sam še po slamci.

Tud nikol nisem dojemala, zakaj po radiu sporočajo, da je tam pa tam radar. Najboljš da pred vsako racijo najavijo: “Danes se bo pri Peterletovih odvijala racija. Pozdrave Peterletom.”

Je radar tam zato, ker je kao treba tok in tok vozit, ker je nevarno? Al je tam sam zato, da ta modri polnijo žepe? Kdo bi vedel. Nisem šofer. Vem pa, da barbapape mislijo resno.

Uklonilni zapor

Nimam pojma, ker moj zmešan angel kurac varuh mi je reševal rit, ampak pri vseh mojih nažganih kolesarskih turnejah jim še ni uspelo, da bi me dobili: “Gospa, dejmo mal pihat, no.”

Jaz sem pihala sam dvakrat v življenju. Na enih glupih skupinah za lizanje ran pa na inštrukcijah matematike. Dolge zgodbe. In bi se mi zmešalo, če bi mi še na kolesu dali pihat. Okej, dej 1.200 kazni, sam puste me dam spat. Ne bi jaz vašga dragega hotela za 12 ur treznenja.

Sam moj bivši ma očitno enga drugega angela varuha. Ker mu je uspelo prit v ta drag hotel pa šuške plačat, pol pa še Povšetova za cherry on top. Če nimaš keša, te čez mesce veselo povabijo mal k njim v uklonilni zapor. Da boš vedel za drugič. Če ne, pa po riti. In hodiš na obiske na Povšetovo, čez vse detektorje, sam zarad kolesa, alkota pa ne imeti šušk.

Pa sej je bla lekcija. Ko je mel čez dva tedna plačano kazen, je uletel ven z nasmehom, kot da je izvedel, da je Trumpov nezakonski sin. Seveda. Dokler ga niso spet čez en teden pri Rogu ustavli. Ponovi vajo. Ta drag hotel in cel luksuz.

A zdej se bomo šli to vsak teden al kaj, dragi? Sej je treba popestrit ljubezen, pa narest zadeve kinky, sam skoz rešetke je pa preveč.

Lekcija, ja. Kmalu sva zaključila zgodbo. “In kaj je šlo narobe?” — “Kolo je bil kriv.”