Razstava o Lavoslavu Schwentnerju, tako rekoč očetu slovenskega založništva
Vsi Slovenci poznamo pisatelja, dramatika, esejista, polemika, kritika Ivana Cankarja, precej manj pa njegovega najboljšega založnika, mecena, prijatelja, zavetnika in zaveznika v propagiranju sodobne slovenske literature Lavoslava Schwentnerja (1865–1952).
Da bi Schwentnerja bolje spoznali, je Antikvariat Glavan že v preteklosti pripravil precej dogodkov in razstav in izdal nekaj publikacij. Zdaj pa je v Steklenem atriju Magistrata na ogled še pregledna razstava pod naslovom Rodoljubni založnik.
Ljubljana z njo obeležuje 150-letnico Schwentnerjevega rojstva. Pripravil jo je antikvariat in še posebej mag. Katarina Glavan Batagelj. Na ogled bo do 15. novembra.
“Najboljše doslej”
Pri Schwentnerju ostaja skrivnost, kako je lahko tako uspešno krmaril med nenehnim pisnim moledovanjem, prošnjami in celo zahtevami Ivana Cankarja, naj mu pošlje kaj denarja, in svojo založniško računico.
Cankar je bil vedno suh, vedno pa je tudi Schwentnerju sporočal, da piše nekaj, kar bo “najboljše doslej na Slovenskem”. Zdi se, kot da se je Schwentner rad dal zapeljati in je Cankarju pomagal vsaj toliko, da ni umrl od lakote — in na koncu je nova knjiga tudi res izšla.
Čeprav so ohranjena številna Cankarjeva pisma Schwentnerju, morda napisanega ni treba vedno vzeti smrtno resno. A nekaj drži: Cankar nikoli ni imel dovolj denarja.
Schwentnerjev Cankarjev Hlapec Jernej z ilustracijo Hinka Smrekarja (1907).
Slikarji in ilustratorji
Schwentnerju je uspelo pridobiti najboljše slovenske ilustratorje in oblikovalce — tudi slikarje, kot sta bila naprimer Matija Jama in Hinko Smrekar.
Razstava na Magistratu prvič prikazuje Schwentnerjevo založniško dejavnost v takem obsegu in še posebej vse Cankarjeve knjige.
Med njimi so še najbolj zanimive broširane izdaje, pri katerih je ohranjena večja ilustrativnost — Cankarjeve Vinjete, Knjiga za lahkomiselne ljudi, povest Hlapec Jernej in njegova pravica, drama Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, pa Obsojenci Vladimirja Levstika, Mučeniki Antona Aškerca… —, pa tudi nekatere trde izdaje, recimo Poezije Dragotina Ketteja, Pravljice Frana Milčinskega, Cankarjeva Krpanova kobila in Bela krizantema…
Lavoslav z Vranskega
Lavoslavu Schwentnerju so leta 1996 v rojstni hiši na Vranskem odprli spominsko sobo, ki priča o njegovi bogati založniški dejavnosti. V njej je na kratko prikazan njegov življenjepis, njegovo delo in njegov pomen za slovensko založništvo.
Schwentner je živel na rojstnem Vranskem le v otroštvu, potem v Celju, izobraževal se je na Dunaju, v Pragi in Nemčiji.
V Ljubljano je prišel na povabilo ljubljanskega župana Ivana Hribarja in v mestu odprl lastno založniško podjetje 1. julija 1898 na Dvornem trgu 3 v pritličju pod Narodno kavarno — danes vinoteka Dvornega bara —, 7. novembra 1904 pa v poslopju Mestne hranilnice na Čopovi (takrat Prešernovi).
Svoje založniško in knjigotrško podjetje je vodil vse do leta 1938. Med letoma 1900 in 1904 izdajal in urejal revijo Slovenska knjigarna.
Tudi za otroke
Ljubljanska razstava je vredna ogleda, ker razširja dosedanje vedenje o Schwentnerju kot založniku tudi z informacijami o aktualnih poljudnoznanstvenih knjigah in knjigah za otroke. Tudi zanje mu je uspelo pridobiti najboljše pisce in ilustratorje tistega časa.
Schwentner je dojel zgodovinski trenutek in svoje poslanstvo v njem, ko je za najmlajše bralce tedaj še v Avstro-Ogrski monarhiji izdajal knjige kot Sneguljčica, Volk in sedem kozličkov, Janko in Metka, Blažek in Tomažek, Lahkih nog naokrog, Sladki orehi, Prigode malega murenčka, Pisanice, Pesmi za mladino, Pisana družba, Vesela družbica, Pri igri, pa tudi notne izdaje kot valček Bela Ljubljana Viktorja Parme in Mina-valček iz njegove opere Nečak.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu v nedeljo, 8. novembra, pod naslovom Rodoljubni založnik Lavoslav Schwentner. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.