Z levičarsko slovnico proti nehumanemu tretmaju beguncev, podčrtáj, begunk
Mirovni inštitut je prejšnji teden objavil odprto pismo, v katerem se v maniri salonskih levičarjev — kar tudi so — obreguje ob sprejemanje in procesiranje beguncev in ob načrtovano postavitev ograje.
Takole pišejo med drugim: “Dovolj sprenevedanja in hujskanja k nasilju in vojni, zdaj je čas za človekoljubnost in pomoč, ne za rožljanje z orožjem in strašenje z ograjo!”
Vsebinsko polemiko Jožeta P. Damijana s stališči Mirovnega inštituta bomo na Fokuspokusu objavili jutri, zaenkrat pa se posvetimo naslednji bizarnosti, ki s samimi begunci nima veze:
Punctuation is murder!
Privrženci enakopravnosti spolov so v svojih tekstih porabili že na megatone tiskarskega in kartušnega črnila in seveda terabajtov z doslednim hkratnim navajanjem moške in ženske samostalniške oblike.
Slovnične metode zagotavljanja te podzvrsti politične korektnosti so različne. Naleteli smo že in še naletavamo na predložno naštevanje (“uporabnice in uporabniki”), naštevanje z ločilom s presledkom (“uporabnice, uporabniki”), naštevanje z ločilom brez presledka (“uporabnice/uporabniki”) in s končniškim naštevanjem (“uporabnice, -ki”).
Inovacija
Novotarija, ki so jo pogruntali na Mirovnem inštitutu, pa je naštevanje s podčrtajem: “begunci_begunke”, “posameznice_posamezniki” (oboje v vseh sklonih).
Osupljivo.
Pustimo ob strani socialne in politične vzgibe za uporabo obeh oblik in poskusimo doumeti, zakaj je bilo treba za to izumiti verzijo z novim ločilom.
Podčrtaj pravzaprav ni ločilo, je v bistvu grafični znak. Izumljen je bil za pisalne stroje, če sta pisec ali prekleta piska hotela podčrtati besedo ali del besedila. Šele z nastopom računalnikov je postal samostojen (Unicode: 005F) v tem smislu, da je postal podoben brezstičnemu ločilu — neke vrste vezaj, ampak pod osnovno, spodnjo linijo črke (baseline) oz. besede.
Če se poskušamo vživeti v mirovniške slovničarje — ali morda raje grafičarje —, bi lahko dobronamerno sklepali, da se jim slovnica z ločili vred preveč seksistična: vejica ločuje in z vzpostavljanjem redosleda hierarhizira. Poševnica pa še tem bolj, saj že vizualno zaseka med besedi, ki ju zaman poskuša enakopravno povezati, pa še nagnjena je, kar je še dodatna bias/pristranskost.
Podčrtaj pa ne. Podčrtaj gladko, panteistično povezuje eno in drugo besedo oz. ukinja hierarhijo že s samim dejstvom, da sploh ni ločilo, temveč nekakšno združevalo.
Vprašanje, ali so na Mirovnem inštitutu res prišli do tega strašnega doktorata, kot ga tu razlagamo. Res pa je, da vemo, da je tipografski/slovnični/dizajnerski trend, da nekatere črke zamenjujemo s številkami ali jih (vsaj v angleščini) namenoma pišemo narobe.
Nič ne štekamo, ampak ziher je kul.
