Le Grand Bleu za 1. november

3.11.2015 / 06:06 Komentiraj
Vesela sem, da jim je velika modrina zlezla pod kožo. Njihove posnetke pod morsko gladino bi lahko gledala v nedogled.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Za krompirjeve počitnice smo šli prvič na morje. Pravzaprav smo prvič sploh kam šli. Zdaj, ko smo nazaj, se nam te počitnice ne zdijo več tako neuporabne. Pomembno je, da greš na jug, kjer je konec oktobra več kot 20°.

Sicilija ni daleč. Let je iz Benetk ali celo iz Trsta in traja dobro uro. Morje ima v tem času leta prijetnih 22°, scena je pa na hojladri, kar naši družini ustreza bolj kot idilični otoki na drugem koncu zemeljske oble.

Morje je njihovo, odkar so bili čisto majhni. Tega nimajo po meni, ker jaz res ne maram vode. — [Screenshot: Fokuspokus/Tina in fantje.]

Addio, Giuseppe!

Tako smo na vse svete namesto na domači britof šli v rimske katakombe.

Popoldne pa nas je med sprehodom po eni od sicilijanskih vasic skoraj kap, ko smo na lepem zagledali mrtvega človeka. Tam še vedno ni navada, da pokojnik pred pogrebom leži v mrliški vežici, ampak kar v domači veži. Če ta gleda na glavno vaško ulico in če se preveč radovedno oziraš naokrog, te lahko doleti tudi takšna grozljivka.

Gospod Giuseppe je preminil dva meseca pred svojim stotim rojstnim dnevom — in to je bilo tudi edino, kar je v resnici razžalostilo njegove sorodnike in sovaščane, ki so pred hišo, v kateri je vsa leta živel, živahno razpravljali o tem in onem. Takšen je bil letos naš 1. november. Nočnih mor še nimamo.

Na nekem drugem otoku

Saj ne, da bi vse skupaj natančno načrtovali, ker v bistvu smo sedli na prvo letalo, s katerim je bilo mogoče za zmerno ceno poleteti proti jugu.

Ampak v resnici se je epizoda s Sicilijo na nekem drugem otoku začela že poleti, ko so se fantje — ko so že stokrat gledali kultni film o potapljanju na dah Le Grand Bleu — odločili, da posnamejo remake.

Izbrali so prizore, ki so bili posneti tudi v globinah, kamor je svoje čase skakal Guiseppe. Morje je njihovo, odkar so bili čisto majhni. Tega nimajo po meni, ker jaz res ne maram vode. Kadar že skočim vanjo, se primem za nos (in sem potem tarča posmeha).

Vesela sem, da jim je velika modrina zlezla pod kožo. Njihove posnetke pod morsko gladino bi lahko gledala v nedogled.


OpombaTekst je objavljen tudi na avtoričini spletni strani Tina in fantje pod naslovom Dan mrtvih, Giuseppe in velika modrina. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE