Kaj se lahko človek nauči od človeške ribice

1.11.2015 / 06:04 Komentiraj
Ste v stanju — in pripravljeni — prebrati pozitiven, optimističen zapis, v katerem ni žolča, ogorčenja ali celo besa?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Da razčistimo že na začetku: nisem piarovka Postojnske jame, niti nisem plačana za svoj blog. Toda novica dneva Reformacije zame ni povezana s Primožem Trubarjem, temveč s tem, da je Postojnska jama uvrščena med finaliste nagrade European Business Awards 2015/16.

Povsem vseeno mi je, ali je to plačana ali v resnici zaslužena nominacija. Gre za pozitivno vest — in teh je pri nas kronično premalo. Na ta seznam se Postojnska jama uvršča kot nacionalni zmagovalec z nekaj izjemnimi številkami.

Nagrado podeljuje družba RSM, sedma največja računovodska in davčno-svetovalna družba na svetu, predstavlja pa priznanje za poslovno odličnost, ki jo podeljuje neodvisna komisija presojevalcev, vključno s poslovnimi voditelji in akademiki. Na tekmovanje se je letos prijavilo 32.000 podjetij. Najboljši v svojih kategorijah bodo uvrščeni v finale, prejeli bodo priznanje “ruban d’honneur” — častni trak.

Čigava zasluga?

Postojnska jama je v prvi polovici letošnjega leta pozdravila 36-milijontega obiskovalca. Avgusta so v enem dnevu zabeležili 12.000 obiskovalcev, od tega jih je 7.000 obiskalo samó jamo. Število dnevnih obiskovalcev je najvišje v zadnjih 30 letih, s skoraj milijonom obiskovalcev na leto pa se Postojnska jama uvršča na prvo mesto turističnih zanimivosti Slovenije — skupaj s Predjamskim gradom in drugimi doživetji, ki jih ponuja Postojnski park.

Ali to lahko pripišemo poslovnim in marketinškim spretnostim Marjana Batagelja in njegove ekipe? Italijanom in Južnokorejcem, ki so najštevilčnejši med obiskovalci? Nemcem in Slovencem kot naslednjim na lestvici? Ali koncu krize v svetu? Spletu naključij? Poslovni sreči?

Suha sliva

Povsem korektno oceno bo mogoče dati šele enkrat v prihodnosti. Toda jasno je že danes, da je tudi v času zategovanja pasu mogoče delovati uspešno, če le imaš vizijo, strategijo, osredotočenost na posel, ki ga znaš opravljati, in ekipo, ki to zna uveljaviti v praksi. Predvsem pa je kriza čas za povezovanja. V ekipi Batagelj & Co. se očitno zavedajo, da samo jama sama ne bo prinesla presežkov. Zato govorijo o Postojnskem parku — torej o doživetjih, ki jih je mogoče izkoristiti z obiskom sosednjih in sorodnih prizorišč.

Pa to ni še vse. Na njihovi spletni strani boste našli ideje za obiske lokacij in dogodkov, ki s Postojnsko jamo nimajo neposredne zveze, imajo jo pa z dogajanjem v občini Postojna. Egoizem v teh časih prinaša krčenje po principu suhe slive, povezovanje in prepletanje pa odpira možnost rasti.

Vsebina, vsebina, vsebina

Ekipi Batagelj & Co. je jasno, da je pri vsej fascinantosti, ki jo Postojnska jama ponuja, vendarle ključna vsebina. Izmislili so si blues festival, ponujajo koncertne in razstavne dogodke, raziskovalne dogodivščine in delavnice. Za to pa potrebujejo sodelujoče ekipe od zunaj. Firma Postojnska jama s prodajo teh storitev prihaja do dodatnega obiska in zaslužka, zunanji partnerji pa do novega posla. Super, ne? Na žalost pa v Sloveniji zelo redko.

Pa še Gorenjci

A predno zaključim ta pocukran zapis, moram dodati še malo mletega sladkorja za povrh in povedati še eno dobro, čisto kratko zgodbo z Gorenjske.

Gorenjska velja za deželo zaprtih, vase obrnjenih ljudi, kar je poleg genskega zapisa tudi posledica naravnih danosti. Dolgih, mrzlih zim, geografske strukture, boja za preživetje in posledično značilne miselnosti “vse k meni”.

V Radovljici že tretje leto skupaj deluje od 8 do 11 restavracij, ki pod okriljem lokalnega Zavoda za turizem pripravljajo kulinarični november Okusi Radolce. Nič takega, boste rekli. To imajo tudi drugod po Sloveniji s Tednom restavracij.

Ne veste pa, da na otvoritveni dan vsi šefi in kuharji delajo drug z drugim, v kuhinji pri enem ali drugem. Da “gospod Lectar” zjutraj dela krožnike z ekipo “gospoda Kunstlja” v svoji gostilnici, da gre nato “gospod Lectar” na tržnico, ker je zmanjkalo sestavin in jih dostavi h “gospodu Kunstlju”, kjer medtem obe ekipi čakata, da bosta nadaljevali delo. Da na isti večer restavracija gradu Lambergh in Avsenikove gostilne Pr’ Jožovcu združeno predstavita njuno skupno sladico, prav tako pa pred publiko s skupaj kreiranimi krožniki ponosno stojijo šefi vseh drugih devetih restavracij. Združeni in povezani. Zaradi svojih strank. Zaradi prepoznavnosti. Zaradi ugleda. Zaradi posla. Ker skupaj dosežejo več.

Hvala vsem šestim bralcem

Postojnski jami seveda iskreno privoščim zmago v svoji kategoriji. Naj jo raztresijo še malo naokrog po turobni, malodušni Sloveniji. Naveličali smo se pritoževati zaradi stanja v državi, zaradi mlačnih in neodločnih voditeljev, zaradi njihovih napačnih odločitev, zaradi uradniške mentalitete in zaradi sprememb, ki jih ni in ni.

Tistim šestim, ki ste prebrali ta zapis, se prijazno zahvaljujem za potrpežljivost. Ostanite pozitivni!


OpombaTekst je bil prvotno objavljen v soboto, 31. oktobra, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Kdo sploh še bere pozitivne zgodbe?. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE