Dragi Kanye West, morava se pogovoriti o in-app purchasih v App Storu
Že nekaj časa si moj guilty pleasure. Tanka linija med genialnostjo (v glasbeni produkciji) in debilnostjo (praktično v vsem, kar izjaviš), po kateri se neprestano sprehajaš in jo resnici na ljubo tudi večkrat prekoračiš, se mi zdi fascinantna.
Vsakič, ko preberem nekaj novega, kar si izustil, se nekoliko kislo nasmejim. Saj veš, podobno kot takrat, ko gledaš butaste posnetke padcev ljudi. Smešno ti je, a nekje navznoter te pa le boli.
A tvoji marketinški pristopi v glasbi in samopromociji se mi zdijo ekstremno dodelani, skrbno premišljeni. Očitno delujejo. Tudi name.
O tvoji ženi sicer ne vem veliko — razen, da je zvezda resničnostnega šova in da ima mačeho, ki je v resnici očim (ali obratno). No, in da je lani izdala mobilno aplikacijo, s katero je — spet genialno marketinško — pobirala znantne zaslužke in bila glavna na vseh lestvicah.
Kar ni nepomembno za nadaljevanje tega zapisa.
Business model
Ampak zdaj, dragi Kanye West, se moja naklonjenost tebi končuje. Sicer ne dvomim v to, da s svojimi tviti, ki so me zmotili, nisi hotel nič slabega. Pač običajno pritoževanje, ki je glavni Twitter feature. Ampak tokrat se mi zdi, da nekako ne razumeš. Ali ne želiš razumeti.
Zaradi takih kot ti, ki z App Stora raje potegnejo zastonj aplikacijo, kot pa da bi zanjo plačali 1, 2 ali bognedaj 3$, smo razvijalci prisiljeni v tak business model.
Pritožuješ se nad in-app purchasi v otroških aplikacijah. Priznam, tudi pri meni ne bi bili prva izbira, ampak v tem primeru prihajam z druge strani — s strani razvijalcev aplikacij za otroke.
In nekaj ti povem, dragi Kanye West: prav zaradi takih ljudi kot ti, ki z App Stora raje potegnejo zastonj aplikacijo, kot pa da bi zanjo plačali 1, 2 ali bognedaj 3$, smo razvijalci prisiljeni v tak business model.
Pa poglejva, kje je problem…
Razvijalci, ki delajo aplikacije, morajo za svoje delo biti plačani. S tem se najbrž strinjaš, saj si tudi ti plačan za glasbo, ki jo ustvarjaš. Ljudje, ki lahko poskusijo aplikacijo, preden zanjo odštejejo denar — tako imenovani “try before you buy”, ki mu na področju mobilnih aplikacij rečemo freemium model —, postanejo bolj zvesti uporabniki in pozneje plačajo raje in več.
To je dejstvo, ki je že dolgo znano. Zagotovo tudi tebi. Tudi tvoja žena ima zdaj že drugo aplikacijo, ki se poslužuje enakega modela.
Otroške aplikacije
Otroške aplikacije so posebna kategorija, tu se strinjava. Z nama se strinja tudi Apple, ki je — ne boš verjel — prav zaradi takih staršev kot ti pred leti v App Storu uvedel posebno kategorijo aplikacij za otroke.
Če hoče biti aplikacija uvrščena v to kategorijo, mora slediti posebnim pravilom. Prav zato recimo v tej kategoriji ne najdeš takih kot Angry Birds ali Talking Tom — ker primarno niso namenjene otrokom in ker jih ta pravila preveč omejujejo.
Pred uvedbo te kategorije se je namreč dogajalo, da so otroci (večinoma nehote) zapravljali neomejene vsote za različne in-app purchase. Apple jim je v teh primerih denar sicer povrnil in tega na srečo zdaj ni več.
Verjamem, da te moti, da tvoja hčerka v aplikaciji naleti na nakup, ki je tako zaščiten, da ga sama ne more opraviti in te zato kliče na pomoč. Ampak če si aplikacijo našel v kategoriji za otroke, potem bi se mi zdela logična obratna reakcija — da si zadovoljen, da je zaščita tako dobra, da otrok ne more zapraviti vseh tvojih tisočakov (oz. milijonov).
Ni ga čez izobraženega uporabnika
Nenazadnje pa, dragi Kanye West: če te in-app purchasi tako motijo, bi se lahko pozanimal in odkril več načinov, kako otroku onemogočiti nakupovanje v aplikaciji.
Na iPadu lahko recimo izklopiš možnost in-app purchasov. Obstaja pa tudi guided access, kjer v aplikaciji otroku izklopiš določene funkcionalnosti in tako do možnosti in-app purchasov sploh ne more priti.
Ni ga čez izobraženega uporabnika.
To seveda ne opravičuje dejstva, da ima aplikacija za otroke in-app purchase. Sama pa pri tem vidim tudi pozitivne stvari. Recimo to, da pri otrocih, ki se hitro naveličajo in pri katerih včasih ne moreš vnaprej oceniti, ali jim bo določena igrača/aplikacija všeč ali ne, na tak način preveriš, ali ima smisel zanjo plačevati. Če vidiš, da je otroku všeč, da ga zanima, da je kvalitetno narejena, potem se lahko odločiš za dodaten nakup. Sicer pa jo izbrišeš in poskusiš z naslednjo.
Kar praktično, se ti ne zdi?
Da otrok da mir
Iz izkušenj ti lahko tudi povem, da je v primeru, ko nimaš neomejenih količin denarja, ki bi jih lahko vrgel v promocijo, kot to delajo že uveljavljeni brandi kot recimo Disney ali — khm… — Kim Kardashian, bistveno težje uspeti s klasičnim paid modelom. In to tudi zaradi takih kot si ti, dragi Kanye West, ki se očitno ne potrudite, da bi se prej pozanimali, kaj date svojemu otroku v roke.
Preden namreč naložiš aplikacijo — in to otroku naredi starš, ker pri dveh letih tega zagotovo ne zna sam — se lahko odločiš za plačljive aplikacije. Če se odločiš za brezplačno, dragi Kanye West, pa lahko pred downloadanjem pogledaš, ali vsebuje in-app purchase. To piše prav pri vsaki.
In če je tvoj odgovor, zakaj si izbral prav določeno aplikacijo, ta, da ti je všeč in da nima plačljive verzije, se še vedno lahko odločiš, da odkleneš in-app purchase.
Morda pa je smisel iPada zate samo ta, da ti bo otrok dal mir? Tega ti na žalost noben razvijalec ne more zagotoviti. Z in-app purchasi ali brez.
In zakaj to pišem? Zato, dragi Kanye West, ker se mi zdi, da na zadevo gledaš pristransko in enostransko. Ker in-app purchasi v aplikacijah za otroke niso a priori slabi. In zato, ker je odgovornost tudi na strani uporabnika. Sploh, ko gre za otroke.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v nedeljo, 25. oktobra 2015, na avtoričinem blogu anjarenko.com pod naslovom dragi kanye west…. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorice.