Update D-282: Požarja ni pokopal Pečečnik, pokopala ga je lastna trma
Zadnje poglavje sage o Požar-Pečečniku je govorilo o tem, da kljub pranju umazanega perila na Trgu medijske revolucije nadaljujeta s sodelovanjem oz. partnerstvom, zdajpa je revialni projekt zamrznjen.
Požar je namreč v četrtek popoldne distribuiral izjavo, da se tega več ne gre, “[dokler] Joc Pečečnik [ne bo] izpolnil dogovorjenih in celo podpisanih pogojev.”
Ni trajalo dolgo, da se je Požar tako rekoč umaknil, ko je začel pogoje diktirati lisjak Pečečnik, .
Včeraj je Pečečnik Požarju serviral — s sporočilom iz Las Vegasa —, da ima “specifično samotarsko držo pri vodenju podjetja, ki […] ni v skladu z [njegovimi] poslovnimi procesi in slogom vodenja” in da “[ne mara] preveč optimistične in samovšečne drže”. Potem pa pravi takole:
“Požar je imel srečo, da mi ni bilo vseeno za 40 ljudi, ki jim je obljubil službo in bi v primeru mojega umika ostali na cesti. Zato sem se odločil, da bom ob zastavi Požarjeve hipoteke, njegovega finančnega vložka in celotnega Požarjevega deleža v mojo korist, družbi Princip Media […] omogočil, da začne delovati. V družbi ne bom sodeloval niti jaz niti moja ekipa. Če mi po 12 mesecih Požar ne bo vrnil vloženih sredstev, bom družbo prevzel v celoti. Požarju in ekipi želim veliko uspeha z željo, da bo poslovali uspešno in da bi se držal dogovora ter mi v 12 mesecih vrnil moj vložek.”
Požarjeva izjava, 8.10.2015
Požarjev današnji press release je skratka naslednji:
“Pisma, ki ga je Joc Pečečnik včeraj poslal medijem, ne želim komentirati. Lahko pa povem, da je cela vrsta njegovih navedb popolnoma izmišljenih ter neresničnih.
Projekt edicij Dela Revij sem kadrovsko, tehnično in organizacijsko pripravil do zadnje faze, vključno s tiskarno in distribucijo, revije so, po včerajšnjem podpisu pogodbe z NKBM, praktično tik pred izidom. Žal pa je projekt od danes naprej, kar zadeva moje delo in delo mojih sodelavcev, v fazi mirovanja, ker se Pečečnik, kot polovični partner v družbi Princip Media d.o.o., očitno še ni odločil, ali bo projekt sploh sofinanciral ali ne. In to na način, kot je bilo dogovorjeno že pred meseci. Sicer si ne znam razložiti, zakaj za svoje sofinanciranje postavlja vedno nove pogoje. Včeraj, denimo, mi je sporočil povsem nov predlog, to je, da on postane 80-odstotni lastnik družbe. Ko bo Joc Pečečnik izpolnil dogovorjene in celo podpisane pogoje, se bo projekt Delo Revije nadaljeval. Sicer pa v medijski polemiki, ki jo je iz Las Vegasa začel moj poslovni partner, ne mislim sodelovati.”
Požar bi se lahko odločil, da ponižno sprejme Pečečnikovo milostno ponudbo, da projekt sicer realizira, vendar pod časovnim in finančnim pritiskom, da bi mu moral njegov delež oz. vložek vrniti v roku enega leta. V nasprotnem primeru bi Požarjevih 50% prešlo v Pečečnikovo last.
Vrednost projekta oz. njunih posameznih vložkov je še vedno strogo varovana skrivnost. Požar mi je danes sicer sporočil, da Pečečnikov vložek znaša 16,66% (eno šestino) kupnine za blagovne znamke, za katere se NKBM zahteval domnevne štiri milijone evrov, dobil pa najbrž manj.
V vsakem primeru bi moral Požar Pečečniku vrniti šestkrat manj, kot bi lahko kdo sklepal na podlagi govoric o nikoli razkritih številkah.
Domneval sem, da bo Požar sprejel ponudbo, vendar je očitno še bolj trmast, kot bi si človek mislil — ali če hočete, preveč ponosen.
Faktorji
Verjetnost, da bi bil ta projekt uspešen, je bila tako ali tako vse manjša.
Partnerja se javno obkladata z očitki. Tudi če dá Pečečnik sredstva za štart in dvigne roke od projekta kot aktivni partner, to ni dobro ne zanj ne za Požarja ne za projekt. Ne moreta imeti kot partnerja takih napetih, celo žaljivih odnosov.
Požar je divje optimističen, če misli, da mu bo uspelo revije voditi tako dobro — če ne omenjamo ekonomske situacije in razmer na trgu —, da bo podjetje v 12 mesecih naredilo toliko prihodkov, da bi iz njih lahko izplačal polovičnega partnerja.
Požar je divje optimističen, če misli, da je Odlazek s svojimi kloniranimi edicijami zanemarljiva motnja. Mogoče res proda samo del prejšnjih naklad, ampak za mešanje dreka je to čisto dovolj.
Potem je tu Požarjeva obsedenost z medijskim lastništvom. Ker ni imel dovolj za svoj vložek — denarni in/ali nedenarni —, si je poiskal finančnega partnerja. In če imaš partnerja, četudi procentualno enakovrednega, potem pač ne moreš odločati o vsem sam.
Koga bo srečala pamet
Medijsko lastništvo je precenjeno. Tako ekonomsko kot simbolično, vsebinsko, menedžersko. Pečečnik je tu bolj realen. Požar pa misli, da je treba na vse ali nič.
Hja, potem pa nič.
V ponedeljek, ko je prišlo na dan, da namerava Pečečnik izstopiti iz projekta, sem Požarju svetoval, naj ne vztraja pri 50% lastništvu. Škoda projekta. Če nimaš dovolj, nisi v situaciji, da bi se delal glavnega šefa in zmerjal drugega šefa, ki je dal keš.
Verjamem, da je s Pečečnikom težko — čeprav bi se lahko Požar od njega marsikaj naučil —, vendar je za realizacijo zastavljenega cilja treba kdaj skleniti tudi kakšen kompromis. Magari vzeti v službo partnerjevega sina. So what. Pa ne partnerju naprej metati otrok, no, na to so ljudje najbolj občutljivi.
Požarju se vidi, da ni spreten poslovnež ali da vsaj ne zna parirati izkušenim poslovnežem.
Upajmo, da ga bo srečala pamet. Pečečnika že ne bo. Pa tudi če ne. Saj on je ne rabi več. Na računu je ima dovolj.