Nemčija in njeni sateliti naj obdržijo evro, drugi nazaj k starim valutam
V prejšnjih dveh objavah (tukaj in tukaj) sem navedel, kako so evropski politiki ignorirali svarila evropskih in ameriških ekonomistov, da projekt evro ne more biti uspešen in da bo ustvaril hude konflikte med državami.
Projekt evro je državam vzel osnovna orodja za prilagajanje v času krize, medtem ko uporabo skupnih orodij določa Nemčija: nekatera je dolgo prepovedovala (omejevanje ECB pri izvajanju njene temeljne funkcije posojilodajalca v skrajni sili), nekatera pa še vedno omejuje (nesmiselna pravila fiskalnega pakta v času krize).
Za države v krizi je evro — kot sem že nekajkrat napisal — nekaj takega, kot da bi nekomu zvezali obe roki na hrbtu in nadenj naščuvali tolpo huliganov. Evro je glavni razlog, da se evrske države ne morejo rešiti iz krize.
Kakšne so opcije?
Paul Krugman, eden glavnih kritikov evra pred njegovo uvedbo, pravi, da ni lahkega izhoda iz te situacije. Z evrom so države namreč na slabšem kot v primeru fiksiranih tečajev ali zlate valute.
V teh dveh primerih bi lahko devalvirale valuto in povečale svojo konkurenčnost, obenem pa bi lahko uporabljale tudi fiskalno politiko in uporabile monetarno politiko za povečanje denarne mase.
Vendar pa zdaj nimajo svojih valut in se nimajo kam vrniti. Ponovna uvedba lastne valute je drag in dolgotrajen postopek. Pomislite na finančne trge in na težave pri refinanciranju obveznosti države zaradi nenadno povečanega country riska.
Kontroliran izstop iz evra
Toda to ni nemogoče ali prohibitivno drago. Evrske države bodo preprosto morale razmisliti o kontroliranem izhodu iz evra. Najbolj logična varianta bi bila, da Nemčija in njeni sateliti obdržijo evro, druge države, vključno s Francijo in Italijo, pa uvedejo nazaj lastne valute. Za začetek nacionalne evre (glej predlog Steva Keena), nato pa jih preimenujejo v stara lokalna imena.
To bi v bistvu pomenilo, da bi se EU vrnila nazaj k staremu sistemu skupne obračunske enote in fiksiranih medvalutnih deviznih tečajev (ERM). Prednost tega pristopa je, da bi z devalvacijo “nacionalnih evrov” tudi vrednost dolga v nacionalnih evrih upadla v enaki meri kot prihodki domačih subjektov.
Opustitev je nujna
Tak kontroliran razpad evrskega območja ne bi imel tako negativnih posledic na finančne trge in na možnost refinanciranja držav, kot če bi evro zapustile posamične periferne države.
Toda opustitev evra je nujna, če želimo ohraniti evropsko integracijo. Poglejte samo konflikte in politične delitve, do katerih je prišlo na pogajanjih o tretjem paketu pomoči Grčiji in na katere je opozoril predsednik Sveta EU Donald Tusk.
Skupno gospodarsko območje z nekaj koordinacije valutnih tečajev — da ne pride do konkurenčnih devalvacij — se zdi zaenkrat optimalna varianta. Če želimo ohraniti združeno Evropo, potrebujemo danes bistveno manj restriktivne Evrope.
Opomba: Tekst je bil objavljen v ponedeljek, 20. julija 2015, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Opustitev evra je nujna, če želimo ohraniti evropsko integracijo. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.
